V svetu na področju kodiranja digitalne TV obstajata standarda MPEG-2 in MPEG-4, piše Mladina. Slednji je bil razvit kasneje in omogoča večjo stopnjo stiskanja podatkov, zanj pa se je odločila tudi Slovenija. Trije nekdanji tehnični direktorji RTVja so to potezo označili za neracionalno, saj naj prednosti tega sistema ne bi upravičevale približno štirikrat višjo ceno dekoderjev v primerjavi s standardom MPEG-2.
Za glavni argument navajajo sistem DVB-T2, ki ga je Mednarodna telekomunikacijska zveza že standardizirala in naj bi v prihodnjem desetletju nadomestil vse dosedanje načine kodiranja.
Direktor direktorata za elektronske komunikacije na ministrstvu za gospodarstvo Matjaž Janša te očitke zavrača, saj se razvojna podpora proizvajalcev za standard MPEG-2 počasi umika. Poleg tega na direktoratu trdijo, da standard MPEG-4 prostor kanala za oddajanje programov v primerjavi s standardom MPEG-2 več kot podvoji.
Odločitev podpira tudi zdajšnji tehnični direktor RTVja Marko Filli, saj se kasneje od Slovenije nobena država več ni odločila za prehod na standard MPEG-2. Kot poudarja APEK, imajo danes vse države, ki so se odločile za starejši MPEG-2, pripravljene načrte za prehod na MPEG-4.
Filli poudarja, da bo HDTV v Sloveniji realna opcija in ne samo na papirju, saj bo RTV v jeseni začel ponujati prve redne vsebine v tehniki HD. Janša poudarja, da je bil pri odločitvi za MPEG-4 pomemben tudi pritisk TV hiš. Za MPEG-4 se je zavzemal predvsem Pro Plus, ki želi čim prej oddajati v HDTV, za to tehniko pa bi bil MPEG-2 zaradi nezadostne pasovne širine neuporaben.
Nekdanji tehnični direktorji RTVja prehodu na MPEG-4 očitajo tudi to, da bodo zamejski Slovenci posledično prikrajšani spremljanja slovenskih programov. APEK poudarja, da pokrivanju zamejskih Slovencev niso namenjena prizemna TV omrežja, pač pa satelitski signal, ki ga RTV Slovenija zagotavlja že najmanj desetletje.
Komunikologinjo doc.dr. Sandro Bašić-Hrvatin pri zgodbi o digitalizaciji moti predvsem to, da je pozornost usmerjena v vprašanja tehnične narave, namesto da bi se spraševali o posledicah, ki jih bodo čutili gledalci in poslušalci. Meni, da odgovorni nenehno ponavljajo mantro o več kanalih, nihče se pa ne vpraša, kaj na teh kanalih bo. Sprašuje se tudi, kaj se bo zgodilo z analognimi frekvencami, ki se bodo sprostile - bodo privatizirane, bodo ljudje dobili certifikate, da jih lahko uporabijo za karkoli, ali kaj tretjega?
Slovenija bo na digitalno prizemno TV oddajanje prešla do konca leta 2010. V nasprotju z analognim načinom bo digitalno oddajanje omogočalo t.i. multiplekse, združitev več programov na enem kanalu. Tovrstno združevanje programov pomeni sprostitev mnogih frekvenc in prihranek energije, ki bi bila sicer potrebna za delovanje več oddajnikov.
Vir: Zgonik, Staš. Digitalna dilema. Mladina, 15.5.2009
Vir slike: WCVB Boston
