Medijske hiše iščejo način, kako s spletnimi vsebinami vzbuditi toliko zanimanja, da bi jih lahko pričele tržiti, piše Delo. Zaenkrat je to uspelo le specializiranim časopisom, kot sta Wall Street Journal in Financial Times.

V poplavi informacij so veščine za zbiranje in ubesedovanje le-teh ena redkih prednosti, ki jih imajo novinarji pred drugimi posredniki. Po mnenju prof. Jacqueline Marino lahko prispevek na dodani vrednosti pridobi skozi multimedijske zgodbe, ki bi jih mediji lahko poleg informacij ponudili na spletu.

Strokovna literatura novinarjem sicer svetuje, naj za splet pišejo na kratko in se osredotočajo na interaktivnost ter vizualne elemente. Po drugi strani pa so analize pokazale, da ima mnogo najbolje ocenjenih multimedijskih zgodb veliko besedila ter so napisane kot pripoved, ki vsebuje literarne elemente.

V Sloveniji se tradicija dolgih in kvalitetnih novinarskih prispevkov še ni uspešno preselila na splet. Po mnenju Erike Repovž, ki je postavila portala 24ur.com in Delo.si, ključ ni v tem, da resni časopisi ponudijo senzacionalne vsebine - to počno že tabloidi - ampak da svoje ekskluzivne prispevke preoblikujejo v dobro opremljene multimedijske zgodbe.

Zaenkrat pri marsikateri medijski hiši ponujajo spletne vsebine le, ker jih imajo tudi drugi, brez ustrezne strategije. Odgovorna urednica portala Zurnal24.si pojasnjuje, da spletne vsebine večinoma ustvarjajo mladi in neizkušeni novinarski začetniki, zaradi zahteve po hitrosti, ki vlada na spletu, pa so v teh prispevkih prisotne vsebinske napake.

V Skandinaviji pa je denimo stanje drugačno – največjo švedsko medijsko stran aftonbladet.se ustvarja 135 zaposlenih. Spletno mesto ima 4 milijone različnih obiskovalcev na teden in ustvari 40 milijonov evrov prometa.

Vir: Merljak, Sonja. Medijske vsebine na spletu: Preživeli smo izginotje sedlarjev – danes vsi uživamo v avtomobilih. Sobotna priloga Dela, 11.7.2009

Vir slike: Chandigarhcity