IT-industriji gre v času recesije bolje kot drugim področjem, čeprav imajo tudi podjetja v zagonu, t. i. start-upi, in manjša podjetja težave zaradi omejenega dostopa do finančnih sredstev. Poslovna okolja v razvitih državah so oslabljena, a še vedno spodbujajo konkurenčnost, tuje naložbe in trgovanje, na razvijajočih se trgih pa je razvoj, ki vodi k izboljšanju poslovnega okolja, mešan. Državne spodbude bi lahko vplivale na ustvarjanje poslovnih priložnosti za nekatera IT-podjetja, a poziv »kupujte lokalno« in drugi protekcionistični ukrepi bodo škodili konkurenčnosti. To je le nekaj ugotovitev nove raziskave Economist Intelligence Unita, naročene s strani organizacije BSA.

Raziskava, ki je bila izvedena že tretje leto, ocenjuje in primerja IT-industrijo v 66 državah, vključno s Slovenijo, ter meri obseg, ki omogoča konkurenčnost IT-sektorja.

»V današnjih gospodarskih razmerah je podpiranje močnega IT-sektorja pomembnejše kot kdajkoli prej,« je povedal Rok Koren, pravni svetovalec BSA v Sloveniji. »Tehnologija lahko pomaga gospodarstvu pri okrevanju in vpliva na dolgoročno gospodarsko rast. Pomembno za konkurenčnost IT-sektorja na dolgi rok je stalna osredotočenost na dejavnike v industrijskem okolju, ki omogočajo IT-podjetjem zdravo tekmovalnost. To vključuje kakovost lokalne tehnološke infrastrukture, dostopnost in kakovost IT-inteligence, inovacijsko okolje, pravni red, splošno poslovno okolje ter tudi vladne tehnološke predpise.«

Slovenija se je v raziskavi najbolje odrezala na področjih pravnega okolja, razvoja IT-industrije in poslovnega okolja. Področje, ki zahteva izboljšanje, pa je okolje raziskav in razvoja. Države vzhodne Evrope, ki so se uvrstile najbolje, so Estonija (23. mesto), Češka (26.), Madžarska (28.), Slovenija (29.) in Litva (31.).

»IT-sektor je, svetovno gledano, izšel iz krize relativno dobro, kljub zmanjšanim proračunom za tehnologijo,« je dejal Denis McCauley, direktor svetovnih tehnoloških raziskav pri Economist Intelligence Unitu. »Namesto podpiranja kratkoročnih meril, oblikovanih za dvig proizvodnje sektorja ali podporo IT-proizvajalcev, ki životarijo, morajo ostati oblikovalci predpisov osredotočeni na krepitev temeljnih dejavnikov, ki omogočajo dolgoročno konkurenčnost sektorja.«

Glede na študijo Economist Intelligence Unita šest dejavnikov skupaj ustvarja preudarno okolje za IT-sektor. Ti so zadosten nabor strokovnjakov, inovacijam prijazna kultura, tehnološka infrastruktura svetovnih razsežnosti, trden pravni red, ki ščiti intelektualno lastnino, stabilno, odprto in konkurenčno gospodarstvo ter vladno vodenje, kjer si prizadevajo za pravo razmerje med predstavitvami tehnologij in omogočanjem delovanja tržnih razmerij.

Tiste države, ki so se dobro izkazale pri omenjenih šestih dejavnikih konkurenčnosti, imajo v splošnem IT-industrijo visokih zmogljivosti. Raziskava predstavlja vodilo vladam pri naslavljanju njihovih prednosti in slabosti pri podpiranju močnega domačega IT-sektorja.

Ostali izsledki raziskave Economist Intelligence Unit so:

Širokopasovna omrežja so bistven dejavnik IT-konkurenčnosti. Konkurenčna vrzel bi se lahko v državah s počasnejšim uvajanjem širokopasovne infrastrukture še poglobila. Tehnološka podjetja zahtevajo hiter, zanesljiv in varen internetni dostop. Pomen širokopasovnosti se povečuje skladno z rastjo števila IT-storitev in aplikacij, ki se jih nudi prek interneta.

Naložbe v znanje ostajajo na dolgi rok ključni dejavnik. Tiste države, ki omogočajo izobraževanje s področja IT in poslovanja ter učenje tujih jezikov, bodo imele močno IT-delovno silo.

Protekcionizem in podpora »nacionalnim zmagovalcem« bosta ovirala okrevanje gospodarstva – in dolgoročno konkurenčnost sektorja. Vlade morajo najti pravo razmerje med podporo, ki spodbuja rast industrije in naložbe, in tem, da pristranske tržne navade in protekcionizem negativno vplivajo na konkurenčnost.

Ureditev glede intelektualne lastnine se izboljšuje na številnih razvijajočih se trgih, a nadaljnji razvoj je potreben. Zaščita intelektualne lastnine ostaja ključna za doseganje IT-konkurenčnosti in predstavlja relativno poceni način za stimuliranje dolgoročnega gospodarskega razvoja.

Več informacij o rezultatih in metodologiji je brezplačno na voljo v študiji »Resilience amid turmoil: Benchmarking IT industry competitiveness 2009«, ki se nahaja na www.eiu.com in www.bsa.org/globalindex.

Vir: BSA Slovenija, 1.10.2009.

Vir slike: BSA