Naslov Socialna omrežja: javno proti zasebnemu

Doseg socialnih omrežij že dalj časa ni več omejen le na prosti čas in zasebno sfero, zato se morajo z njimi resno ukvarjati tudi delodajalci, piše Delo. Ponudnica menedžerskih izobraževanj American Management Association je ugotovila, da več kot polovica ameriških delodajalcev zaposlenim omejuje uporabo socialnih omrežij na delovnem mestu.

Domnevni uspeh uporabe socialnih omrežij v nekaterih nedavnih volilnih kampanjah (ZDA) in protestih (Iran) je nakazala, da lahko ta omrežja postanejo orodje pridobivanja medijske pozornosti in mobilizacije državljanov, zato so jih pričeli uporabljati medijski svetovalci, službe za stike z javnostmi ter celo tradicionalno zaprte ustanove, kot sta vojska in policija.

Kmalu zatem so se pokazale prve slabosti tovrstnega spletnega komuniciranja v javni sferi. Pentagon je tako že pred dvema letoma začasno onemogočil dostop do socialnih omrežij, ker naj bi se mlajši uslužbenci premalo zavedali, da lahkomiselno objavljanje informacij lahko ogrozi življenja sovojakov.

S prvimi težavami so se začeli srečevati tudi skrbniki civilnih računalniških omrežij, ki jih uporabljajo državne ustanove. Po eni strani so morali skrbeti za varnost informacijskih sistemov in preprečiti, da bi uslužbenci na spletu zapravljali preveč časa, po drugi strani pa so morali upoštevati želje določenih politikov, ki so po izvolitvi hoteli ostati v neposrednem stiku z volivci.

Postalo je jasno, da nobena še tako premišljena varnostna politika ne more predvideti vseh dogodkov, ki jih prinaša brisanje ločnic med javnim in zasebnim življenjem na socialnih omrežjih.

Kako pa je z omejevanjem spleta v slovenskih državnih ustanovah? V Slovenski vojski o tovrstnih ukrepih zaenkrat ne razmišljajo, saj naj bi bili pripadniki SV ustrezno izobraženi in usposobljeni za uporabo sodobne informacijske tehnologije. Na generalnem sekretariatu slovenske vlade so povedali, da za trenutne potrebe dela vlade ni bila izražena zahteva za uporabo Facebooka in podobnih omrežij.

Na ministrstvu za javno upravo so priznali, da nove informacijske okoliščine zahtevajo prenovo varnostne politike, ki že poteka in naj bi bila predvidoma končana jeseni. Posebnih splošnih ukrepov, ki bi omejevali rabo interneta, še ni bilo. V javni upravi bi jih uvedli le, če bi ugotovili, da bi dostopanje do določene spletne strani predstavljalo grožnjo njihovim informacijskim sistemom ali neracionalno uporabo spleta pri katerem od uporabnikov.

Podobno odprt odnos do uporabe socialnih omrežij imajo tudi določena slovenska in nadnacionalna zasebna podjetja. Simobil denimo meni, da je za varnost možno poskrbeti z jasnimi pravili in izobraževanji, zato podjetje uporabo socialnih omrežij celo spodbuja, saj po njihovem mnenju omogočajo odprto in odkrito komunikacijo z uporabniki.

Nekateri sogovorniki, ki niso hoteli biti imenovani, pa so za Delo povedali, da so jim delodajalci brez jasne utemeljitve skoraj onemogočili uporabo svetovnega spleta, čeprav ni bilo pripomb na njihovo učinkovitost. Spet drugi so razkrili, da je politika uporabe svetovnega spleta v podjetju odvisna izključno od dnevnega navdiha vodstvenih kadrov.

Vir: Kučić, Lenart J. Družabna omrežja in delodajalci. Brisanje ločnic med službenim, javnim in zasebnim življenjem. Delo, Sobotna priloga, 14.8.2009

Vir slike: Experentia

Vir Delo
Datum 09.11.2009
Print