Po mnenju številnih političnih analitikov je spletna kampanja ameriškega predsednika Baracka Obame določila zmagovalca, piše Delo. Obamov volilni štab je na spletu zbral več kot pol milijarde dolarjev prispevkov. Na spletni strani so objavili več kot 1800 videov, ogledalo pa si jo je 68 milijonov Američanov.
Osnovna pravila, kako zasnovati politično kampanjo, so nagovoriti volivce, jih mobilizirati in usmeriti njihovo zagnanost v doseganje konkretnih ciljev. Tako meni Ben Self, ustanovitelj podjetja Blue State Digital, ki je skrbelo za tehnično podporo in strategijo Obamove kampanje. Le-ta dodaja, da so ta pravila povsod enaka in da na tem ni nič specifično ameriškega.
Ben Self meni, da so bile poleg spletne kampanje enako pomembne tudi vse druge dejavnosti - nadzor nad informacijami, nenehni odzivi na dejanja nasprotnikov in veliko dela na terenu. Na vprašanje, ali bi bil Obama izvoljen tudi brez uporabe spleta ne pozna odgovora, upa pa si trditi, da vsaj v ZDA ne bo več politične kampanje, v kateri kandidati ne bodo poskušali izrabiti vseh možnosti, ki jih ponuja splet.
Izkušnje kažejo, da je sledljivost podatkov ena od največjih prednosti spletnih kampanj. V Obamovi kampanji so tako lahko pozorno spremljali odzive volivcev in hkrati preizkušali ideje, ki so se pojavile strategom. Z znanjem za branje informacij, ki jih poda uporaba orodij za statistično obdelavo podatkov, se da v nekaj urah ugotoviti, katera strategija je učinkovitejša.
Tako je možno dobiti odgovore na vprašanja, kot sta kakšna zahvala donatorju je najbolje sprejeta in kaj napisati v glavo sporočila, ki bo po elektronski pošti poslano milijonom posameznikov, da ga ne bodo ustavili filtri proti neželeni pošti in da ga bo prebralo največ ljudi.
Tudi posledice, ki so jih prinesle majhne spremembe na področju e-države, kot so dostop do informacij javnega značaja, odpiranje državnih podatkovnih zbirk in objave podatkov o financiranju volilnih kampanj, so za politiko precejšnje. Ben Self dodaja, da bi še večji vpliv imel odprt dostop do podatkov o javnih razpisih, spremljanje porabe proračunskega denarja v realnem času in podobno. Taka preglednost bi tudi največ naredila za krepitev zaupanja v vlado.
Preglednost je bila ključna tudi v Obamovi kampanji. Donatorje so ves čas obveščali, koliko denarja potrebujejo, koliko so ga zbrali in za kaj so ga porabili. Podobne izkušnje imajo tudi uspešne dobrodelne organizacije. Ljudje radi podprejo konkretne cilje, zato največ denarja zberejo tiste organizacije, ki najbolj pregledno pokažejo, kaj se dogaja z denarjem.
Vir slike: The Tech Herald
