Evropski parlament je konec novembra podprl sveženj reform, ki bodo v prihodnjih letih urejale področje telekomunikacij, piše Delo. Po zagotovilih evropskih funkcionarjev bodo nove določbe spodbujale naložbe v telekomunikacijsko infrastrukturo, spoštovale načela nevtralnosti omrežij in izboljšale ponudbo telekomunikacijskih storitev.
Preganjanje spletnega piratstva
V novem svežnju je tudi določba o svobodi interneta, po kateri v EU ne bo mogoče preganjati nezakonitega prenašanja spletnih vsebin brez pravičnega in nepristranskega postopka ter učinkovite in pravočasne sodne presoje.
Ta določba začrta pot v drugačno smer, kot so jo predvideli nekateri ukrepi proti piratstvu v Franciji in Veliki Britaniji. Francija je že lani napovedala zakon »Hadopi«, imenovan tudi politika treh prekrškov, ki kot ukrep proti nezakonitem prenašanju vsebin s spleta predvideva tudi izključitev internetnega dostopa brez sodne odločbe.
Velika Britanija je ubrala podoben pristop, imenovan načelo treh udarcev, ki proti kršiteljem predvideva ukrepe, kot so blokiranje IP naslovov, omejevanje pasovne širine, filtriranje internetnega prometa in izključitev dostopa. Zakone, ki bi po teh načelih brez sodnih odločb preganjali kršitelje, so v preteklem letu napovedali tudi v Španiji in na Irskem.
Novi sveženj sicer zagotavlja, da ponudniki uporabnikom ne bodo smeli odklopiti povezave brez ustreznega postopka, toda državam ne preprečuje sprejemanja strogih zakonov za nadzor spleta. Tudi predlog, po katerem bi dostop do spleta postal temeljna človekova in državljanska pravica, kar se bo julija 2010 zgodilo na Finskem, v podprt sveženj reform ni bil vključen.
Po mnenju evropskega poslanca Piratske stranke Christiana Engströma že določba o svobodi interneta pošilja jasno sporočilo, da francoski Hadopi in podobni zakoni kršijo evropsko konvencijo o človekovih pravicah, saj posegajo v pravico posameznika do svobodnega sprejemanja in širjenja informacij na svetovnem spletu.
Ustvarjanje enotnega evropskega komunikacijskega trga
Evropska komisija bo imela več moči pri ustvarjanju enotnega evropskega telekomunikacijskega trga, saj bo sedanjo Evropsko skupino regulatornih organov (ERG) spomladi nadomestil nov skupni organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC). Slednji bo imel več pooblastil od ERG in bo lahko v določenih primerih posegel tudi v odločitve nacionalnih regulatorjev, kar do sedaj ni bilo mogoče.
Nacionalni regulatorji bodo za odpravo najbolj trdovratnih ovir za razvoj konkurence na telekomunikacijskih trgih lahko od kršiteljev v skrajnih primerih zahtevali celo funkcionalno delitev, kar pomeni, da eno podjetje ne sme biti tako lastnik telekomunikacijske infrastrukture kot ponudnik maloprodajnih storitev. Če bi do takega ukrepa denimo prišlo pri nas, potem Telekom Slovenije pod okriljem Siola ne bi več smel tržiti internetnih storitev, telefonije in poslovnih storitev.
Komisija zagotavlja, da bodo imeli več pravic tudi evropski potrošniki. Telekomunikacijski ponudniki bodo na primer morali uporabnikom omogočiti menjavo operaterja in prenos številke v enem delovnem dnevu, jim ob zahtevi ponuditi možnost sklepanja naročniškega razmerja za dobo dvanajstih mesecev, jih natančneje seznaniti o naročniških storitvah in jim sporočiti vsakršno kršitev, povezano z varovanjem njihovih osebnih podatkov pri operaterju (hekerski vdori, izguba podatkov, itn.).
Vir: Kučić, Lenart J. Novi izzivi, stare prakse? Sobotna priloga Dela, 19.12.2009
Vir slike: Cost of Corrosion
