O pretirani in škodljivi rabi lahko govorimo, kadar računalnik za igranje iger in brskanje ter pogovore uporabljamo več kot 40 ur na teden, kar pomeni en delovni teden, piše Moj mikro.

Ob upoštevanju predpostavke, da ima 20 % prebivalstva genetsko dispozicijo, da postane od česa odvisno, lahko vsak peti igričar postane odvisen. Samo Nizozemska ima kritičnih 800.000, še ne osemnajstletnikov. Njihove izpovedi so pretresljive, saj so igrali po 18 ur na dan, malo potrebo pa opravljali v prazne steklenice.

Pomembno je, da pri rabi računalnika ločimo čas, porabljen za igranje individualnih računalniških iger, in čas, ki je porabljen za vzpostavljanje stikov z drugimi, v klepetalnicah in pri igranju spletnih večigralskih iger.

Med individualnim igranjem iger in skupinskim igranjem prek spleta obstaja bistvena razlika. V prvem primeru posameznik lažje sam odloča o tem, kdaj bo prenehal, pri večigralskih igrah pa obstaja večja nevarnost zasvojenosti, saj te igre igralce popeljejo v virtualni in fantazijski svet, zaradi igranja v mreži pa je igro težje končati.

Ustanovljenih je bilo že več klinik za zdravljene odvisnosti od igranja računalniških iger v različnih delih sveta, denimo v Amsterdamu, zvezni državi Washington in Pekingu. Najmlajši pacient v Amsterdamu je bil star 6 let, v povprečju pa so stari od 10 do 25 let. Cena zdravljenja znaša 500 evrov na dan. Večina odvisnikov je obsedena samo z eno večigralsko igro in sicer z napredovanjem na naslednjo stopnjo.

Psihološki simptomi zasvojenosti so pretiran občutek ugodja med igranjem, nezmožnost prenehanja igranja, nepotešena želja po igranju, zanemarjanje družine in prijateljev, asocialno vedenje in nestrpnost do bližnjih, občutek depresije ali nevroze ob igranju, zanemarjanje dnevnih in delovnih obveznosti. Fiziološki simptomi so oženje vidnega polja, suhe oči, migrenski glavoboli, bolečine v križu, nepravilna prehrana, moten spanec.

Vir: Zorko, Samo R. Terapija: manj računalnika, redno vsak dan. Moj mikro, november 2009

Vir slike: Life in the City