Uporaba spleta in Googla naj bi negativno vplivala na način dojemanja in sprejemanja podatkov. Poglobljeno razmišljanje in natančno branje je nadomestilo skakanje od ene spletne strani do druge. To je osnovna ideja članka Ali nas Google res poneumlja, ki ga je v literarno-kulturni reviji Atlantic objavil ameriški publicist Nicholas Carr, piše Mladina.
Računalniško podprto komuniciranje implicira drugačne metalne vzorce, načine razmišljanja, vrednotenja in zaznavanja. Ko je Friedrich Nietzsche prešel na pisalni stroj, je potreboval nekaj časa, da se je privadil tipkanju, vendar pa Carr opozarja, da orodje, s katerim pišemo, vpliva tudi na oblikovanje misli. Pozni Nietzschejevi teksti naj bi se zato spremenili, v njih naj bi bilo več telegrafskega sloga in manj retorike.
Internetna generacija naj bi brala vedno manj
Med posledicami spremembe načina branja in dojemanja je tudi ta, da naj bi internetna generacija brala vedno manj knjig. Dr. Miha Kovač opozarja, da raziskave bralnih navad v ZDA ne kažejo, da bi tam v 30. letih prejšnjega stoletja brali veliko več kot danes, je pa tudi res, da se kaže upad bralnih navad predvsem pri najstnikih in mlajših odraslih.
Dr. Kovač je sicer previden pri izrekanju mnenj, da je omenjeno posledica digitalne tehnologije in da le-ta poneumlja. Sicer tudi sam pri študentih v Sloveniji opaža vse slabše pisne sposobnosti in zelo slabo splošno izobrazbo, a tega ne pripisuje zgolj informacijski tehnologiji. Vzroke vidi tudi drugje, denimo v izobraževalnem sistemu, ki od študentov zahteva vse manj klasične humanistične izobrazbe in vse več pragmatičnih spretnosti, kar pa naj bi še dodatno spodbudila bolonjska reforma.
Googlovo delovanje je rezultat drugih družbenih razmerij
Dr. Gregor Petrič opozarja, da je v družbi vse opaznejši upad predvsem teoretičnega znanja, kar ni posledica novih tehnologij, temveč nečesa, kar nekateri imenujejo antiintelektualizem. Težava ne tiči v tehnologiji, ampak v širših družbenih spremembah, rezultat slednjih pa je tudi Googlovo delovanje. Strah pred novimi tehnologijami je zato neupravičen, saj nas je lahko bolj strah tega, kdo odloča o tej tehnologiji in kdo jo upravlja, še dodaja dr. Petrič.
Ljudje so se nekoč bali avtomobilov, televizije in celo računalnika. Tudi grški filozofi so imeli nekoč zadržke do pisane besede. Pisanje je kritiziral tudi Sokrat in dejal, da zaradi branja ljudje ne postanejo bolj modri, temveč le navidezno modri. Podobno bi lahko dejali za Wikipedijo in Google, saj ljudje v resnici ne poznajo podatka, ampak ga samo poiščejo. Vendar pa tehnološki razvoj do danes ni povzročil, da bi ljudje postali neumnejši kot so bili nekoč, kljub temu, da so znanje črpali iz knjig.
Asistent na univerzi Stanford dr. Jure Leskovec v spletu vidi pozitivne stvari. Meni, da se v končni fazi izkaže, da denimo Facebook ne nadomešča osebnega stika, pač pa je le pripomoček, ki posameznikom pomaga ohranjati stike. S spletom je podobno – včasih so znanstveniki komunicirali prek pisem, ki so potovala več tednov, danes to elektronska pošta omogoča v manj kot sekundi.
Središčni problem Googla pravzaprav ni poneumljanje, ampak monopol, saj je podjetje prisotno vsepovsod – na računalnikih, telefonih in drugih elektronskih napravah. Dr. Matej Kovačič izpostavlja, da povprečen uporabnik pri Googlu ne uporablja le iskalnika, saj imajo mnogi odprt tudi GMail račun. Google s storitvijo Google Analytics zbira podatke o brskalnih navadah uporabnikov, ponuja gostovanje domen za podjetja ter spletne aplikacije (Docs, Calendar, Picasa ...). Te storitve omogočajo, da na Googlove strežnike prenesemo celotno poslovanje, opozarja dr. Kovačič.
Klikanje med podatki predstavlja drugačno dojemanje sveta kot v preteklosti. Kaj to pomeni za naš način razmišljanja in prihodnost, še ne vemo; morda le-ta ne bo tako spodbudna, če bodo o njej odločala zgolj podjetja s svojimi stroji, ne pa uporabniki. Pravi razvoj tiska se je denimo začel šele, ko se je ta deloma rešil nadzora s strani države in cerkve.
Vir: Trampuš, Jure. Ali nas Google res poneumlja? Mladina, 23.10.2009
Vir slike: Enterprise Builder
