Naslov Tehnologija v primežu zunanje politike in mednarodnih odnosov

V 70. letih prejšnjega stoletja je bila kalifornijska tehnološko-poslovna ideologija razmeroma preprosta – se zabavati, delati dober posel in spreminjati svet na bolje – današnji svet pa je zanjo postal preveč zapleten, piše Delo.

Twitter je med lanskimi protesti v Iranu nepričakovano postal najpomembnejši vir za pridobivanje informacij o tamkajšnjih razmerah, zato so ga množično povzemali tudi zahodni mediji, služil pa je tudi pri organizaciji protestov.

Zdelo se je, da so se izpolnila pričakovanja tehnoloških utopistov in da je nova komunikacijska tehnologija oborožila iransko ljudstvo, da je kljub informacijski blokadi svet opozorilo na nedemokratičnost vladajočega režima.

Manj redko pa se je poročalo, da je bila komunikacijska vstaja ljudstva pod vplivom politike in interesnih skupin. Posredovalo je celo ameriško zunanje ministrstvo, ki je Twitter prepričalo, naj načrtovana vzdrževalna dela na omrežju, ki bi potekala med protesti, za nekaj časa prestavi.

Utopična tehnološko-poslovna ideologija iz 70. let se je tako znašla v primežu zunanje politike in mednarodnih odnosov. Twitter je pogovore z ameriško vlado sprva zanikal, a so zgodbo nato spremenili, saj so neuradni pogovor pozneje priznali na zunanjem ministrstvu.

Kljub temu pa Twitter ni podal prepričljivega dogovora, zakaj je kot zasebno podjetje upošteval težnje ameriškega zunanjega ministrstva, ki je imelo dobre razloge za podporo protestov proti Ahmadinedžadu. Zagovarjal je varno stališče, da je tehnologija nevtralno orodje, ki omogoča dobre in slabe načine uporabe, na katere podjetje nima vpliva.

Tudi Google ima težave s politiko, saj se mora ukvarjati z različnimi pogledi nacionalnih držav na pravico do zasebnosti in svobodo izražanja ter avtorskih pravic. Tu najbolj izstopa Kitajska, saj je moral Google v primeru tamkajšnje podružnice iz iskalnih zadetkov izločiti vse vsebine, ki so bile za oblasti sporne.

Hillary Clinton je Google opomnila, da je njegov morebitni umik s kitajskega trga preveč pomembno strateško in varnostno vprašanje, da bi o njem lahko enostransko odločala Googlova ustanovitelja, kar je še potrdilo prepletenost zunanje politike z internetno industrijo.

 

Vir: Kučić, Lenart J. Med naivno kalifornijsko ideologijo in realnimi družbenimi okoliščinami. Sobotna priloga Dela, 13.3.2010

Vir slike: MSNBC, Personaldemocracy.com, About.com

Vir Delo
Datum 30.07.2010
Print