Naslov Industrija za popoln nadzor nad spletnimi aktivnostmi?

Že dalj časa so v popolni tajnosti potekali pogovori med evropsko komisijo, ZDA in devetimi drugimi državami o vzpostavitvi mednarodnega zakonskega okvira za zaščito intelektualne lastnine ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement), piše Dnevnik.

Sporazum ACTA naj bi s poenotenjem zakonodaje po svetu ter kriminalizacijo kršenja oz. pomoči pri kršenju avtorskih pravic na spletu portalom za nezakonito izmenjavo avtorsko zaščitenih datotek zadal uničujoč udarec.

V javnosti so se v zvezi z dokumentom pojavila številna nasprotovanja. Kritiki opozarjajo predvsem, da gre pri sporazumu ACTA za »pranje« zakonodaje, kjer se na mednarodni ravni sprejmejo določila, ki bi bila za sprejemanje na nacionalni ravni preveč sporna.

Najbolj problematičen del predloga je možnost ukinitve internetnega dostopa za domnevne kršitelje avtorskih pravic, saj se je sporazum na več mestih implicitno ali eksplicitno nanašal na francoski zakon o zaščiti avtorskih pravic na spletu, t.i. zakon HADOPI, ki vsebuje »pravilo treh udarcev«.

Poseg v osnovno človekovo pravico do zasebnosti?

Francoska civilna iniciativa La Quadrature du Net opozarja, da je kršitelje avtorskih pravic mogoče loviti le s popolnim nadzorom vseh aktivnosti na spletu, kar v praksi pomeni, da bi ponudniki spletnih storitev nadzorovali vse dejavnosti svojih uporabnikov na spletu, kar predstavlja poseg v osnovno človekovo pravico do zasebnosti.

Podpredsednik evropskega parlamenta Stavros Lambrinidis opozarja, da zasebnost v razpravi o zaščiti avtorskih pravic ni drobna opomba. »Policija niti za preprečevanje terorizma ne sme slediti vsem uporabnikom na spletu in vohuniti za njimi. Zasebna podjetja pa zahtevajo, da jim damo pooblastila, ki jih nima niti policija,« dodaja.

Po Lambrinidisovih besedah se je zato Evropski parlament v resoluciji o sporazumu ACTA zavzel za izključitev vseh dvoumnih določil, ki bi lahko omejila dostop uporabnikov do spleta zaradi domnevne kršitve intelektualnih pravic, s čimer so se želeli izogniti tudi »pranju« zakonodaje.

Ker gre pri sporazumu za pravno zelo dvoumno in zapleteno besedilo, je Lambrinidis poudaril, da nas varuje tudi zdaj vzpostavljeno krovno razumevanje, da v evropski zakonodaji ni mogoče uporabiti ničesar, kar bi presegalo obstoječa, eksplicitno zapisana določila evropskih predpisov.

Sporazum ACTA morata za njegovo uveljavitev potrditi evropski parlament in svet EU, ki ga sestavljajo pristojni nacionalni ministri. Evropski akademiki so obe telesi že v začetku leta pozvali, naj tega ne storita, dokler ne bodo popolnoma razčiščene vse sporne točke.

Vir: Kralj, Marjeta. Industrija želi uveljaviti popoln nadzor nad spletnimi aktivnostmi uporabnikov. Dnevnik.si, 20.6.2011.

Vir slike: ilovegraffiti.de.

 

 

Datum 21.06.2011
Print