Vlada RS je določila besedilo Zakona o informacijskem pooblaščencu. Dosedanja rešitev v veljavnem Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) predvideva dva ločena organa: pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov. Predlagana rešitev ponuja učinkovitejšo in racionalnejšo možnost z združenim organom – informacijskim pooblaščencem, ki opravlja pristojnosti na obeh področjih. Predlagatelj je takšno možnost izbral zaradi dveh razlogov.
Prvi razlog je vsebinske narave in izhaja iz ugotovitve, da bosta dva organa, ki delujeta na tako medsebojno prepletenih področjih, pri svojem delovanju nujno prihajala v konflikt. To je predvidel tudi zakonodajalec, ki je v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) celo predvidel upravni spor kot mehanizem reševanja teh konfliktov. Takšni spori in predviden način reševanja pa seveda zaradi dolgotrajnih postopkov zmanjšujejo pravno varnost. Zato je smiselno že v izhodišču preprečiti konflikte med dvema državnima organoma. Drugi razlog pa je seveda racionalizacija poslovanja, saj bi dva podobna državna organa potrebovala več kadrovskih, finančnih in drugih virov za svoje delovanje kot en združen organ, pri čemer pa bi dva organa zaradi konfliktov celo zagotavljala nižjo raven pravne varnosti. Izračun je pokazal, da je prihranek zaradi skupnega organa najmanj 50 milijonov SIT letno (plače, stroški informatizacije, spletnih strani…).
Pomemben element združitve je tudi vodenje enotne pravne prakse na področju dostopa do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov. Enotna praksa pri zagotavljanju obeh temeljnih človekovih pravic je pomembna tako za zavezance, ki morajo slediti določilom ZDIJZ in ZVOP-1, kot tudi za prosilce in »lastnike« osebnih podatkov. Do konflikta teh dveh pravic prihaja zelo pogosto in reševanje le-teh je lahko najbolj učinkovito, če že znotraj enega organa, kjer bodo strokovnjaki morali poznati obe področji, pride do poenotenih stališč. Pri tem je potrebno opozoriti na sorazmernost in ravnotežje, ki sta bistvena pri presoji razmerja med zagotavljanjem informacij javnega značaja in varstvom človekovih pravic. Za področje dostopa do javnih informacij je znano, da ta človekova pravica največkrat trči ob pravico do zasebnosti. Šele enako vehementno in uspešno prizadevanje za prvo in drugo, vodi do uravnoteženosti in preprečuje nesorazmerne omejitve dostopnosti do informacij in posege v zasebnost posameznika.
Združen organ bo zagotavljal tudi večjo prepoznavnost in enotnost celotne ureditve tega področja in tudi s tem povečeval zavedanje organov in izvajanje zakonskih določb v prid vseh upravičencev. Bistveni cilj zakona je torej učinkovitejše pravno varstvo prosilca, katerega zahteva za dostop ali ponovno uporabo informacije javnega značaja je bila zavržena ali zavrnjena, in nadzor nad varstvom osebnih podatkov. Poglavitna rešitev za dosego tega cilja je združitev nadzora nad dostopom do informacij javnega značaja in varstvom osebnih podatkov pri istem organu – pooblaščencu, ki bi se zaradi širitve pristojnosti preimenoval iz pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja v Informacijskega pooblaščenca.
Vir: Vlada RS, 22.9.2005
