Ugledna ameriška družba Verisign je Slovenijo uvrstila med štiri države z največjim deležem goljufivih spletnih transakcij na svetu. Za Slovenijo naj bi ostale le Kamerun, Nigerija in Indonezija. Ministrstvo za informacijsko družbo se je na poročilo takoj odzvalo in od Verisigna zahtevalo pojasnila o virih za raziskavo. Verisign pravi, da spletne goljufije ugotavlja s spremljanjem več plačilnih instrumentov, javnodostopnimi informacijami in lastnimi informacijami, ki bi kazale na pojave goljufivih dejavnosti. Originalna novica se nahaja tukaj, gradiva družbe Verisign pa so tukaj.
Vir: Finance, 27.8.2004
Odziv na članek z naslovom Slovenija med vodilnimi spletnimi goljufi na svetu, objavljenem v časniku Finance (Objavljeno: 04.08.2004)
V današnjem poslovnem časniku Finance je bil objavljen članek z naslovom Slovenija med vodilnimi spletnimi goljufi na svetu, na katerega je dr. József Györkös, državni sekretar na Ministrstvu za informacijsko družbo, pripravil odziv, ki ga v celoti objavljamo v nadaljevanju.
V poslovnem dnevniku Finance ste danes, 4. avgusta 2004, objavili članek z odmevnim naslovom Slovenija med vodilnimi spletnimi goljufi na svetu, avtorja Novice Mihajlovića. V vsebini članka je podana informacija o uvrstitvi Slovenije v varnostnem poročilu ameriškega podjetja VeriSign, ki med drugimi dejavnostmi trži registriranje spletnih domen .com in .net.
V članku ste napačno povzeli tabelo, ki se nahaja na deseti strani poročila in kaže na metodološko vprašljivost raziskave (za isto kategorijo podatkov je v naslovu uporabljen izraz goljufiv (ang. fraudulent) in izraz tvegan (ang. risky)). Prav tako in tudi zaradi tega se nikakor ne moremo strinjati s sodbo avtorja članka glede ukrepanja MID, saj se mu je na naslovnici zapisalo "Na ministrstvu za informacijsko družbo (MID) so ukrepali "po slovensko". Zapičili so se v metodologijo, je razložila Jelena Aleksić z MID.".
Na Ministrstvu za informacijsko družbo aktivno spremljamo vsa vrednotenja razvoja informacijske družbe, ne glede na to, ali prihajajo iz vladnih virov, svetovalnih hiš in združenj ali gospodarskih družb. Z zavedanjem o pogostih metodoloških problemih primerjav smo kritični oziroma vsaj zadržani do raznolikih analiz, raziskav in študij. To pa ne pomeni, da rezultate konkretnega poročila vnaprej zavračamo.
V kolikor se bodo podatki izkazali za točne in pomembne, bomo nemudoma ukrepali tako, da bomo raziskali ozadje ter z vsemi pristojnostmi, ki jih ima na voljo ministrstvo, prispevali k spremembi v poročilu opisanega stanja. V primeru poročila VeriSign smo za začetek res ukrepali tako, kot ste zapisali v prispevku. Zaprosili smo, kot omenjeno, za podrobnejše poročilo in za vpogled v metodologijo in s tem za razlago o nekonsistentni uporabi izrazov goljufiv in tvegan. Nismo namreč ovrgli upanja, da gre v poročilu za napako ali metodološko pomanjkljivost, zato se želimo izogniti temu, da bi v našem komuniciranju z javnostmi morali uporabljati narekovaje.
Več informacij: dr. József Györkös, državni sekretar
