Velike finančne hiše se morajo začeti zavedati tveganj, katerim so izpostavljene na internetu, piše Dnevnik. Leta 2002 je, kot primer,  gumarskemu tehniku Robertu Škulju s pomočjo trojanskega konja uspelo udreti v spletno poslovalnico Klik, kar mu je omogočilo vključitev v zaupno komunikacijo med banko in komitentom.

Lani so največje finančne institucije zabeležile rast števila varnostnih napadov. Več kot polovica napadov se nanaša na pridobivanje zaupnih podatkov (številk bančnih kartic) s prevaro, sledijo pa še zlonamerno preusmerjanje uporabnikov na lažne spletne strani, napadi z vohunsko in škodljivo programsko opremo. Izvedba teh kršitev kaže na dobro organizacijo, najverjetneje celo organiziranih kriminalnih združb. Za podjetja, še posebej banke, je zdaj oblikovanje informacijske varnosti nujno.

V Sloveniji o organiziranih kriminalnih združbah sicer še ne moremo govoriti, včasih gre za primere šibko povezane hekerske skupine, kar je še daleč od mafije. V Sloveniji največ hekerjev prihaja iz Maribora, tipični heker pa je star od 13 do 25 let, moškega spola in s slabim učnim uspehom. Tovrstni hekerji so bolj znani in vidni kot profesionalni vdiralci, ki namesto nadlegovanja svoje znanje in svoj čas porabijo predvsem za skrivanje sledi.

Vir: Dnevnik, 31.8.2006