Naslov Konec piratstva?

Leta 1999 se je pojavil Napster in začelo se je obdobje brezplačnega snemanja glasbe in filmov preko spleta. Očitno pa bo obdobja piratstva, ki je sicer vsakdanja praksa ljudi po celem svetu, kmalu konec, piše Mladina.

V Ameriki že nekaj časa lovijo državljane, ki brezplačno prenašajo datoteke s spleta. Lani so vložili tožbe proti 784 posameznikom zaradi piratstva. Letos so se v združenju RIAA (Združenje fonogramskih proizvajalcev ZDA) odločili, da bodo na prste stopili ponudnikom programov za izmenjavo datotek (P2P – peer to peer). Prvi rezultati so se pokazali poleti. Kazaa, eden izmed najpogosteje prenesenih programov za izmenjavo datotek, je štirim največjim glasbenim založbam na svetu plačala 100 milijonov $, obenem pa se zavezala, da bo uvedla filtriranje, ki bo onemogočalo izmenjavo avtorsko zaščitene glasbe in filmov. Plačali so še Grokster, eDonkey in Lime Wire. Industrija se je piratom odločno postavila po robu, vendar ameriška industrija nima vpliva na cel svet, pirati pa pogosto najdejo rešitve, ki znova in znova industrijo ohromijo za daljše obdobje.

Razcveteli so se specializirani glasbeni servisi, ki prodajajo glasbene posnetke v mp3 formatu preko spleta. Vodilni v ZDA in na svetu na tem področju je ApploviTunes, preko katerega je prodanih 70 % digitalne glasbe v ZDA. Applu pa se obeta konkurenca. MySpace je namreč objavil, da bo do konca leta 2006 izvajalcem omogočil, da prek lastnih strani na MySpaceu prodajajo svoje mp3 posnetke po cenah, ki jih bodo določili izvajalci sami. Priljubljenost spletne strani MySpace raste hitro, saj ima že 118 milijonov uporabnikov, zato se na področju prodaje mp3 posnetkov obeta hud boj. Danes lahko glasbeniki n asvojih MySpace staneh naložijo do 4 pesmi, ki se odprejo skupaj z njihovo stranjo, kmalu pa naj bi obiskovalci te pesmi sneli proti plačilu, kar bi glasbenikom omogočalo globalni doseg in globalno distribucijo. Glavna prednost omrežja MySpace temelji na mreži »prijateljev« s celega sveta, medtem ko je Apple bistveno bolj omejen, saj deluje le v dobrem ducatu držav.

Podobna zgodba se obeta filmski industriji. Pred kratkim je filmska industrija omogočila prve uradne downloade filmskih uspešnic. Za zdaj so to filmi, ki na DVD-jih pridejo v ameriške trgovine, cena za film Tokio Drift je bila 10 $. Tudi Apple je začel s spletno prodajo filmov, vendar le tistih, ki izhajajo iz studia Disney. Apple je tudi na področju filmov v nevarnosti, saj so cene filmov nižje, kot so jih zahtevali studii, ki so se nato povezali s slovitim Amazonom, ki ima svetovni doseg. Za spletno kupovanje glasbe in filmov je priporočena širokopasovna povezava nad 5 Mbps ter seveda globoka denarnica v primeru, da ste velik ljubitelj glasbe in filmov. Med nekoliko bolj lobistične podražitve pa štejemo dejanje organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom avtorskih, izvajalskih in drugih sorodnih pravic (Sazas, IPF). Od oktobra dalje so dražji računalniški nosilci podatkov, cena pa se je dvignila za 8 SIT na gigabajt (Gb) kapacitete. Prazen DVD se je torej podražil za 40 SIT. Podobno bodo narasle tudi cene mobilnih telefonov, CD enot, spominskih kartic in računalniških diskov, podražilo pa se bo tudi fotokopiranje.

Dobili smo uredbo, ki je evropsko usklajena, v Evropi pa podobne stvari počnejo bolj taktno in se manj uklanjajo avtorskim organizacijam. Le-te se namreč povečini zgledujejo po ameriškem načinu varovanja, ki se ne obnese ravno najbolj.

Vir: Šuljić, Tomica. Začetek legalnega. Mladina, 20.10.2006

Datum 07.11.2006
Print