Pred kratkim so bile v Estoniji parlamentarne volitve, na katerih so volivci lahko volili preko spleta, piše Mladina.
Resnega političnega preobrata ni bilo, voditelj zmagovalne stranke pa je tudi sam glasoval spleta. Za spletne volitve se je sicer odločilo le 3,4 % vseh volivcev. Estonski primer je revolucionaren, saj so bile prvič izpeljane volitve na daljavo. Estonija velja za eno izmed najrazvitejših informacijskih držav in družb, natančneje, so na 4. mestu v EU in na 11. v svetu, e-volitve pa sodijo med najodmevnejše dosežke znamke e-Estonija.
Uporaba informacijske tehnologije se sicer vse bolj uveljavlja v političnem prostoru, pri čemer je glavni namen e-volitev krepiti politično participacijo, predvsem mladih in informacijsko izobraženih. Za izvedbo mora biti zadoščeno političnim, tehničnim in družbenim okoliščinam. Slovenija se je nekoč že bližala elektronskim volitvam, saj je nekdanje ministrstvo za informacijsko družbo pripravljajo poskusni projekt elektronskih volitev, ki naj bi bile na lokalnih volitvah leta 2006, a za to kasneje ni bilo prave politične volje. Minister za javno upravo Gregor Virant je lani opozarjal, da so e-volitve tvegane zaradi zlorab vdorov v sisteme, drugi pa menijo, da je treba vzroke poiskati v odsotnosti političnega soglasja, saj se nekatere stranke zaradi demografskih značilnosti bojijo e-volitev in s tem izgube dela politične moči.
Drugje po Evropi težko najdemo naklonjenost volitvam preko spleta, ni jim naklonjena niti Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je estonski primer pohvalila, obenem pa izrazila pomisleke o varnosti in nadzoru zlorab.
