15. septembra je v veljavo stopil del zakona o elektronskih komunikacijah, ki določa daljše hranjenje podatkov o telefonskih pogovorih, piše Mladina.

Prej je veljalo, da se podatki o telefonskem prometu ne smejo hraniti, če pa že, pa le v roku za pritožbe na račun telefonske storitve. Želja po nadzoru postaja vse večja in Evropska komisija je predlagala direktivo, ki naj bi zagotovila večjo enotnost evropske zakonodaje. Države so lahko izbirale med možnostmi, da podatke hranijo od 6 do 24 mesecev, Slovenija pa je izbrala najdaljši rok. Evropska direktiva je bila v prvi vrsti namenjena boju proti zlobnim teroristom, ki ogrožajo Evropo, pravosodni ministri pa so hitro spoznali, da je te podatke možno uporabiti tudi proti drugim osumljencem. Na zahtevo organov pregona bodo morali operaterji sporočiti telefonske številke kličočega, ime in naslov naročnika, klicane telefonske številke, preusmerjene klice, itd.

V prihodnosti, natančneje 15. marca 2009, bodo morali podatke 24 mesecev shranjevati tudi spletni ponudniki.

Vir: Cerar, Gregor. Hranjenje podatkov o telefonskih pogovorih. Mladina, 22.9.2007