Slovenska vlada za zdaj ne načrtuje nove uporabe odprtokodne programske opreme. Uporaba odprtokodne programske opreme bi najverjetneje povzročila precej težav uslužbencem javne uprave, ki je seveda niso vajeni, stroški izobraževanja bi tako narasli, pojavilo pa bi se tudi vprašanje združljivosti z že obstoječimi dokumenti.
Sicer pa je slovenska odprtokodna skupnost precej dejavna. Primer dejavne organizacije je Kiberpipa (Cyberpipe), ki ponuja dostop do interneta, prireja konference in druge dogodke, reciklira računalnike in izobražuje uporabnike. Drug primer je Slovenian Linux User Group, ki ima približno tisoč članov. Več kot 40 % slovenskih uporabnikov interneta uporablja Mozillo Firefox, ki je odprtokodni program, kar Slovenijo uvršča na prvo mesto na svetu.
Leta 2003 je Ministrstvo za javno upravo podpisalo triletno pogodbo z Microsoftom za uporabo njihovih aplikacij, lani so pogodbo obnovili, zato slovenska uprava še ne načrtuje prehoda na odprtokodno programsko opremo.
