Po Eurostatovih podatkih je leta 2008 preko spleta iskalo službo ali vsaj poslalo prijavo na delovno mesto 10% Slovencev.
Po podatkih raziskave SURS je v 1. četrtletju leta 2006 e-delavce zaposlovalo 32 % slovenskih podjetij z 10 ali več zaposlenimi, kar je 10 odstotnih točk več kot leto poprej.
Raziskava kaže še, da so v 82 % teh podjetij zaposleni delo opravljali doma, v 53% med poslovnim potovanjem, v 47 % v drugih poslovnih enotah in v 36 % v podjetju poslovnega partnerja partnerja.
Po podatkih raziskave Cranet za leto 2004 je teledelo takrat uporabljalo 11,2 % podjetij v Sloveniji. Internet povezuje podjetja in podatke ter zaposlene, kar je še dodatna spodbuda za delo od doma. Teledela se poslužuje 3 % organizacij znotraj javne uprave.
RIS raziskave o teledelu kažejo, da je to metodološko problematično področje. Število teledelavcev je namreč močno odvisno od metodologije. Po podatkih poročila iz leta 2001 so tedaj teledelavci predstavljali 5 % delovne sile (50.000 zaposlenih), leta 2002 pa jih je bilo samo 47.000. Največji delež teledelavcev so imela mikro podjetja.
Rezultati raziskave EWCS kažejo, da 60 % Evropejcev dela na sedežu podjetja, 30 % jih skoraj nikoli ne dela na sedežu podjetja, 15 % pa jih dela zunaj doma in zunaj sedeža podjetja. Delež zaposlenih, ki delajo ves čas ali skoraj ves čas doma je zelo nizek (3 %). 12 % zaposlenih dela od doma brez računalnika, 8 % pa jih pri delu to napravo uporablja.
Najvišji delež zaposlenih teledelavcev beležijo Skandinavske države in Nizozemska, najnižji pa vzhodnoevropske države. Glede razlik po spolu je med teledelavci več moških kot žensk, glede delovne aktivnosti, pa ga večkrat izvajajo samozaposlene osebe. V razvrstitvi sektorjev je največ teledelavcev v nepremičninski panogi, finančnem posredništvu in v izobraževanju.
Vir: RIS.org
Povezave:
