Pred kratkim je slovensko širšo javnost razburil spor med dvema državnima uradoma: Uradom za varstvo konkurence (UVK) in Uradom informacijske pooblaščenke. Šlo je za spor o pristojnostih (UVK) pri zasegu zasebnih podatkov trgovcem.

Informacijska pooblaščenka UVK očita neustrezno delovanje na področju zasega elektronskih informacij, zato je prepovedala uporabo zaseženih informacij. Gre predvsem za elektronsko pošto, poleg tega pa tudi elektronske koledarje, popis delovnih dni, osebne imenike, uporabniške profile, piškotke, ustvarjene bližnjice, začasne internetne datoteke, zasebna gesla. Zasegli so torej celotno vsebino računalniških diskov in ne le informacij, ki so neposredno povezane s poslovanjem oziroma domnevnim dogovarjanjem o cenah.

Težava je v tem, da naj bi tovrstni dogovori potekali prek elektronske pošte. Med elektronsko pošto in tudi drugimi zaseženimi dokumenti pa je bilo, tako predvideva informacijska pooblaščenka,  veliko zasebnih elektronskih sporočil in drugih dokumentov. Tu se srečamo tudi z vprašanjem upravičenosti uporabe službenih računalnikov v zasebne namene. Evropska komisija je namreč glede tega precej stroga in tovrstnega početja ne odobrava. Prav tako je EU naklonjena tudi varovanju konkrence, zaradi česar imajo uradi, ki se ukvarjajo z njenim delovanjem, velika pooblastila, saj morajo delovati hitro.

O ravnanju sta tako UVK kot trgovci naročila pravniško mnenje. Obe mnenji sta razsodili naročnikom (in hkrati plačnikom) v prid. To priča o tem, da bi bilo potrebno zakonsko urediti pravno vprašanja, ki nastanejo ob tovrstnih zapletih. Velikokrat pa se je pojavil tudi dvom v neodvisnost delovanja Urada za varstvo konkurence.

Vir: Trampuš, Jure. Veliki brat vas nadzoruje. Mladina, 8.8.2008.