Naslov Slovenskim otrokom in mladostnikom na spletu manjka pozitivnih vsebin

Zadnji izsledki raziskovalnega projekta EU Kids Online projekta kažejo, da je v Sloveniji sicer dovolj pozornosti namenjene osveščanju otrok o varni rabi interneta, premalo pa je na spletu takšnih pozitivnih in varnih vsebin, ki otroke in mladostnike dejansko zanimale, je pokazala raziskava, ki jo za Slovenijo vodi dr. Lobe iz Centra za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede.

V okviru projekta je bilo analiziranih in primerjanih 250 empiričnih študij iz 21 evropskih držav ter vse študije, ki so bile uradno izvedene s strani EU v državah članicah in kandidatkah. Študije so zajemale podatke o uporabi interneta med otroci in mladostniki, starševski vlogi pri nadzorovanju uporabe, potencialnih ter dejanskih tveganjih in priložnostih na internetu.

V splošnem je za otroke in mladostnike, katerih  starši uporabljajo internet, značilno, da ga tudi sami v večji meri uporabljajo. V skandinavskih državah, Belgiji, Španiji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji) otroci internet pogosteje uporabljajo doma. V Veliki Britaniji, na Češkem, Poljskem, Portugalskem, v Bolgariji, Romuniji in Grčiji pa ga pogosteje uporabljajo v šolah.

 

Za vse evropske države je značilno, da uporaba interneta pri otrocih in mladostnikih narašča z njihovo starostjo vse do sredine dvajsetih let, kjer doseže vrhunec. Na splošno vlada prepričanje, da otroci več uporabljajo internet kot starši. Rezultati kažejo, da to zares velja za otroke in mladostnike od 12-17 let, mlajši od 11 let pa internet uporabljajo manj, kot njihovi starši. Iz tega lahko sklepamo, da bo starševsko posredovanje in izobraževanje uspešnejše pri mlajših otrocih kot pri najstnikih.

Glede na izsledke lahko online tveganja med otroci in mladostniki v preučevanih evropskih državah razvrstimo po pogostosti v naslednjem vrstnem redu:

 

  1. Razkrivanje osebnih informacij (približno polovica otrok in mladostnikov);
  2. srečanje s pornografijo (približno štirje od desetih otrok);
  3. srečanje škodljivih in nasilnih vsebin  (ena tretjina najstnikov);
  4. biti žrtev nadlegovanja, zasledovanja, žaljenja (od ena do šest od desetih otrok);
  5. sprejemanje neželenih seksualnih komentarjev (do trije od desetih otrok);
  6. Osebno srečevanje online znancev in neznancev (eden od enajstih otrok).

 

Starši se poslužujejo različnih strategij pri nadzorovanju otrok na internetu. Najbolj priljubljena strategija je omejevanje časa. Pogosto se tudi usedejo z otrokom pred računalnik  in se o uporabi pogovarjajo. Takšni načini so staršem ljubši kot razne tehnične rešitve (nastavljanje filtrov in raznih programov). Značilno pa je, da starši z boljšim socio-ekonomskim statusom pogosteje spremljajo otrokovo uporabo. Pogosteje spremljajo dekleta, kot fante.

Kljub temu, da je bila Slovenija iz pretežnega dela primerjav izključena zaradi pomanjkanja podatkov, jo je bilo glede na stopnjo online tveganj in deležem uporabe interneta med otroci in mladostniki mogoče uvrstiti med države s srednjim deležem uporabe ter visoko stopnjo online tveganj.

Vir: EU Kids Online, nov 2008.

Datum 12.11.2008
Print