Naslov Tretjina državljanov EU še ni uporabljala interneta

Tretjina državljanov Evropske unije ni še nikoli uporabila interneta, je Evropska komisija zapisala v Poročilu o digitalni konkurenčnosti Evrope.

Komisija v poročilu sicer ugotavlja, da je digitalni sektor Evrope od leta 2005 zelo napredoval, saj danes internet redno uporablja 56 % Evropejcev, tretjino več kot leta 2004. Širokopasovne povezave uporablja polovica evropskih gospodinjstev in več kot 80 % podjetij.

Med Evropejci, mlajšimi od 24 let, je 66 % dnevnih uporabnikov spleta, glede na celotno prebivalstvo Unije pa delež dnevnih uporabnikov znaša 43 %.

V obdobju med leti 2005 in 2008 se je redna uporaba interneta na ravni EU27 v povprečju povečala za 13 odstotnih točk (iz 43 % na 56 %). Slovenija se je uvrstila malenkost pod omenjeno EU27 povprečje, največjo rast uporabe spleta kažejo Irska, Češka, Francija, Madžarska, Latvija in Litva.

Nizko rast rednih uporabnikov spleta lahko interpretirano na dva načina. Pri državah, kot so Islandija, Danska, Švedska in Nizozemska jo lahko pojasnimo z že predhodno visokim deležem rednih uporabnikov. Italija, Ciper, Romunija, Portugalska in Bolgarija pa imajo poleg nizke rasti rednih uporabnikov tudi nizko stopnjo le-teh, kar je Komisija označila za zaskrbljujoče.

Kljub napredku bo Evropa za konkurenčnost na svetovni ravni morala storiti več, saj le-ta pri naložbah v raziskave in razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, širokopasovnih komunikacijah in razvoju inovativnih trgov še vedno zaostaja za ZDA in Japonsko.

Evropsko povprečje pokritosti s tehnologijo DSL je leta 2007 znašalo 93 %, 6 odstotnih točk več kot leta 2005. Slovenija je ena od držav, ki je na tem področju dosegla bistveno izboljšanje. Pokritost v Sloveniji je leta 2005 znašala 55 %, v letu 2008 pa 92 %.

Slovenija je na lestvici indeksa BPI (Broadband Performance Index) zasedla 18. mesto. Omenjeni indeks je sestavljen iz vidikov, kot so socio-ekonomski kontekst, razširjenost naprednih storitev, hitrost ter pokritost.

Slovenija spada v kategorijo držav, ki so povprečne na področju socio-ekonomskega konteksta ter razširjenosti storitev ter močno podpovprečne na katerem od drugih področjih (za Slovenijo je to hitrost).

Največji BPI indeks je bil izmerjen pri državah, kot so Švedska, Nizozemska, Danska, Velika Britanija in Francija. Na repu lestvice so se znašle države, kot so Poljska, Grčija, Bolgarija ter Romunija, ki se soočajo s težavami na področju infrastrukture ter pokritosti in v določenih primerih na področju konkurenčnosti ter cen.

Bodoči izzivi za digitalno Evropo so predmet javnega posvetovanja, ki bo trajalo do 9. oktobra 2009 in bo predstavljalo prvi korak k novi evropski strategiji IKT. Slednjo bo Komisija predstavila leta 2010 kot del novih prizadevanj za uresničitev lizbonske agende.

Poročilo (pdf, en) >>

Vir: Europa.eu, 4.8.2009

Vir slike: Web-translations

Datum 19.08.2009
Print