Novinarji brez meja (Reporteurs Sans Frontieres) v letnem poročilu 'Sovražniki interneta in države pod nadzorom' ugotavljajo, da se stopnja cenzure na svetovnem spletu povečuje. Različni nedemokratični režimi namreč sodobne tehnologije izkoriščajo za izvajanje nadzora nad uporabniki in cenzuriranje vsebin.
V letu 2009 je bilo eno od oblik spletne cenzure zaznati v 60 državah, kar je dvakrat več kot leta 2008. Določene države so vzpostavile notranje informacijske sisteme (intranet) na nacionalni ravni, ki nudijo le vsebine, odobrene s strani organov oblasti.
Obstaja tudi nekaj držav, kot je Severna Koreja, ki si lahko privoščijo popolno izoliranost od svetovnega spleta. Te države se med drugim sploh ne zavzemajo za izboljšanje njihove zelo nerazvite informacijske infrastrukture, saj jim ustreza, da državljanom v čim večji meri onemogočijo kakršenkoli dostop do spleta.
Zaradi objave vsebin, ki so jih oblasti označile za sporne, se je za rešetkami do sedaj znašlo že 120 uporabnikov spleta. Največ (72) jih je priprtih na Kitajskem, sledita Vietnam in Iran.
Na seznamu sovražnikov interneta se je znašla tudi Kitajska, kjer je v ospredju predvsem spor med Googlom in oblastmi, saj se slednje vse bolj zavzemajo za večjo stopnjo spletne cenzure. Na Kitajskem je 380 milijonov spletnih uporabnikov, tamkajšnji sistemi za izvajanje spletne cenzure pa spadajo med najbolj dovršene in so predvsem orodje političnega nadzora.
Omejevanje spletne svobode s strani totalitarnih in avtoritarnih režimov sicer ne preseneča, bolj bode v oči to, da sta se na letošnjem seznamu držav pod nadzorom znašli tudi demokratični predstavnici Južna Koreja in Avstralija. Slednja skuša pod krinko boja proti otroški pornografiji uvesti zelo dovršen filtrirni sistem, ki ga po besedah Novinarjev brez meja ni videla še nobena demokracija.
V Južni Koreji lahko posameznika v primeru »širjenja lažnih novic z namenom oškodovanja javnega interesa« doleti do 5-letna zaporna kazen. Zakonodaja v primeru obiska spletne strani z več kot 100.000 člani od uporabnika zahteva tudi registracijo z uporabo pravega imena in številke osebne izkaznice.
Novinarji brez meja opozarjajo tudi na sporazum Anti-Counterfeiting Trade Agreement (ACTA), o katerem na mednarodni ravni potekajo tajna pogajanja, brez sodelovanja z nevladnimi organizacijami in civilno družbo. Sporazum bi lahko predstavljal grožnjo spletni svobodi, saj bi lahko prinesel tudi ukrepe, kot je uvedba filtrirnega sistema brez odločitve sodišča.
Vir: Rsf.org, 12.3.2010
Vir slike: Rsf.org
