Naslov Slovenska mladina po pogostosti uporabe spleta nad evropskim povprečjem

V zadnjem desetletju se je v okviru vsakodnevnih dejavnosti izrazito povečal čas, ki ga mladi namenjajo uporabi računalnika (indeks pogostosti se je zvišal za 52,4, in sicer iz 82,3 na 134,7), zmanjšal pa se je čas namenjen gledanju televizije in opravljanju gospodinjskih opravil, kažejo podatki obsežne nacionalne raziskave Mladina 2010, ki sta jo izvedla Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru ter Interstat in ki je zajemala mlade v starosti od 15 do 29 let.

Podatki uporabe spleta med mladimi od 16 do 24 let v državah EU27 kažejo ne le, da so mladi v Sloveniji pogosti uporabniki spleta, temveč tudi, da je slovenska mladina po pogostosti nad povprečjem držav EU27 in celo nad povprečjem socioekonomsko bolj razvitih držav EU15, saj pri nas 82% mladih (skoraj) vsak dan uporablja splet.

Uporaba IKT ne izpodriva neposredne medosebne komunikacije

 

Ugotovitve raziskave Mladina 2010 kažejo, da pri tistih, ki preživijo več skupnega časa na spletu oz. pogosteje uporabljajo računalnik, ni mogoče govoriti o manjši pogostosti neposrednega, osebnega druženja in komunikacije, saj se v večji meri neposredno družijo tisti mladi, ki IKT in povezane medije uporabljajo v večji meri.

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije ne izpodriva neposredne medosebne komunikacije, temveč je z njo v veliki meri pozitivno povezana. Pri slovenski mladini podoben pozitiven odnos najdemo tudi med pogostostjo uporabe IKT na eni in kulturnimi, umetniškimi, humanitarnimi ter političnimi dejavnostmi na drugi strani.

Avtorji raziskave ugotavljajo – čeprav respondentov tega niso vprašali, lahko iz kvantitativnih rezultatov posredno sklepajo (iz kvalitativnih pa neposredno) –, da je virtualna komunikacija in uporaba množičnih medijev dopolnilo neposredni komunikaciji oz. da mladi virtualno komunicirajo z osebami, s katerimi komunicirajo tudi neposredno (seveda ob drugih, »nevirtualnih« priložnostih).

Mladi računalnik uporabljajo predvsem za komunikacijo in zabavo

Na lestvici analiziranih računalniških dejavnosti prvo mesto zaseda poslušanje glasbe, za kar mladi v povprečju na dan porabijo dobrih 71 minut. Da je ravno ta računalniška dejavnost najpogostejša ni presenetljivo, ker je mogoče glasbo poslušati »v ozadju«, torej hkrati z drugimi (računalniškimi in neračunalniškimi) dejavnostmi.

Sledijo gledanje filmov (slabih 52 minut dnevno), uporaba socialnih omrežij (47,8 minut dnevno) in prenašanje glasbe ali filmov (41,2 minut dnevno). Rezultati torej kažejo, da najpogostejše računalniške dejavnosti spadajo v sfero zabave, razvedrila in komunikacije.

Pri analizi sociodemografskih in psihosocialnih korelatov uporabe IKT avtorji raziskave ugotavljajo, da se z uporabo računalnika v zabavne namene (spletne strani za socialno mreženje, igranje računalniških iger) pozitivno povezujejo pretežno manj ugodne psihosocialne lastnosti mladih. Splet v tem smislu uporabe medijev nudi določeno kompenzacijsko funkcijo, kar še posebej velja za tiste, ki več časa preživijo na spletnih socialnih omrežjih.

Izmed opazovanih so med slovensko mladino najmanj pogoste dejavnosti: opravljanje spletnih nakupov oz. informiranje o nakupih (13,3 minut) in pisanje lastnih mnenj oz. stališč na forumih ali blogih (10,2 minut). Povprečna vrednost dnevne uporabe spleta na celotnem vzorcu je bila slabi dve uri in pol oz. dobrih 143 minut dnevno.

Politična participacija se je v raziskavi izkazala za pozitivno povezano tako s pogostostjo ukvarjanja z računalnikom kot tudi s pogostostjo uporabe spleta. Zelo spodbudno je, da ima medij, ki je med mladimi najbolj priljubljen, tudi med slovensko mladino pozitiven učinek na politični angažma, ne glede na to, da pomembno funkcijo spleta mladi vidijo v zabavi.

Slovenska mladina se po telefonu v povprečju pogovarja 35 minut dnevno

Komuniciranje preko mobilnega telefona pri slovenski mladini zaseda vse večji delež celotne komunikacije. Slovenska mladina se preko mobilnega telefona v povprečju pogovarja slabih 35 minut na dan, dnevno pa pošlje dobrih 13 SMS-ov oz. MMS-ov. Statistično značilno se po telefonu pogosteje pogovarjajo ženske, mlajši ter manj izobraženi respondenti. V povprečju SMS-e/MMS-e prav tako pogosteje pošiljajo mlajši in manj izobraženi respondenti, ter tisti z nižjim mesečnim dohodkom.

Zanimivo je, da je pri slovenski mladini (poleg uporabe računalnika in spleta) tudi pogostejša uporaba telefona povezana s slabšim psihosocialnim stanjem posameznika, medtem ko študije iz nekaterih drugih držav kažejo, da nekatere izmed omenjenih povezav niso statistično značilne.

Na medije ni mogoče gledati enostransko

Povzeti je mogoče, da je uporaba IKT tudi pri slovenski mladini povezana tako s pozitivnimi kot tudi z negativnimi vidiki razvoja mladostnikov in njihove vpetosti v družbo. Po eni strani je višja pogostost uporabe IKT povezana s številnimi psihosocialnimi korelati, ki kažejo na slabše psihosocialno stanje mladostnikov, po drugi strani pa je pozitivno povezana s politično-družbenim angažmajem ter s pogostostjo neposrednih medosebnih stikov mladih s svojimi prijatelji/vrstniki in partnerji. Na medije torej ni mogoče gledati enostransko (torej negativno), predvsem pa je v prihodnje potrebno posvečati poudarek medijskim vsebinam, ne pa le obliki.

Vsebina je namreč osrednjega pomena: informativne IKT vsebine so povečini povezane z indikatorji »zaželenega« psihosocialnega razvoja, zabavne pa pretežno z »nezaželenim« razvojem. Vendar za manj želene psihosocialne lastnosti mladih ne moremo »kriviti« zabavnih medijskih vsebin. Zabavne IKT vsebine namreč niso (nujno) problem same po sebi, saj pogosto le predstavljajo blažilo in način soočanja za slabše psihosocialno stoječe mladostnike. Je pa njihovo pogostejše spremljanje lahko indikator problemov mladih, čeprav obstaja verjetnost, da imajo tovrstne vsebine tudi povratni (negativni) vpliv na gledalca in gre v tem smislu za proces recipročnosti.

V naslednjem desetletju lahko pričakujemo 20% upad mladih

Raziskovalci sicer ugotavljajo, da se je število mladih v Sloveniji v primerjavi z letom 2000 zmanjšalo za 11%, v naslednjem desetletju pa lahko pričakujemo kar 20% upad. Posebej zaskrbljujoče je, da so po podatkih raziskave Mladina 2010 ključni potenciali mladih danes družbeno aktivirani manj, kot kadarkoli v zgodovini samostojne države, pri čemer se je velik premik zgodil prav v zadnjem desetletju.

Poročilo (pdf, sl) >>

Vir: Ursm.gov.si, 14.1.2011

Vir slike: Ecclectica.ca

Datum 28.02.2011
Print