Naslov Statistični urad Slovenije: Prva objava rezultatov ankete o rabi interneta

Statistični urad je objavil prve rezultate raziskave o informacijski tehnologiji med gospodinjstvi in med podjetji. 

Raziskavi sta potekali spomladi 2004 in sta usklajeni s priporočili Eurostat.

Raziskavi bosta v bodoče predstavljali osnovo za vse uradne EU primerjave s področja informacijske družbe.

Osnovne ugotovitve Statističnega urada so naslednje:

V prvem četrtletju 2004 je bilo v Sloveniji 47 % gospodinjstev z dostopom do interneta in 673,453 uporabnikov interneta, starih od 16 do 74 let, to je 43 % prebivalcev Slovenije te starosti. Od tega je bilo več kot polovico takih, ki internet uporabljajo dnevno in 86 % takih, ki so internet uporabili kdaj v zadnjih 3 mesecih. Slednji internet večinoma uporabljajo doma (70 %) in na delovnem mestu (54 %). Najbolj pogosti aktivnosti na internetu sta uporaba elektronske pošte in iskanje različnih informacij.

V istem obdobju je imelo dostop do interneta 93 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi. Od tega jih ima več kot polovica (56 %) ADSL povezavo. 62 % teh podjetij ima tudi svojo spletno stran. 

Rezultati na prvi pogled niso v nasprotju z zadnjimi raziskavami RIS med gospodinjstvi oziroma podjetji, čeprav podrobna analiza še ni bila opravljena. V raziskavah RIS, posebej gospodinjstev, se uporablja in analizira vrsta različnih definicij, vendar je opredelitev rabe interneta Statističnega urada, posebej v anketi gospodinjstev, razmeroma specifična in je ni mogoče neposredno primerjati z inačicami, ki so se doslej merile v raziskavah RIS, niti z verzijami, ki so se v preteklih letih uporabljale za primerjave v EU (FlashEurobarometer)

Do razlik med raziskavama prihaja predvsem zaradi nekoliko drugačne metodologije v anketi Statističnega urada:

  • Pri gospodinjstvih je raziskava Statističnega urada oziroma Eurostata spraševala, če ima dostop do interneta katerikoli član gospodinjstva, ne pa tudi, če ta dostop sploh uporablja. Ob tem so imeli anketarji eksplicitno navodilo, da upoštevajo tudi dostop do interneta preko mobilnega telefona. Slednji pa pogosto obstaja pri uporabnikih zgolj kot (neizkoriščena ali redko uporabljena) opcija. Vse navedeno je verjetno tudi generiralo znatno razliko med dostopom gospodinjstev (47%) in dostopom oseb (43%).
  • Kot uporabnika interneta se v anketi Statističnega urada - poleg nekoliko drugačne ciljne populacije (SURS 16-74, RIS: 10-75) - upošteva vse osebe, ki so že kdaj uporabljale internet (VPRAŠANJE: "Ali ste že kdaj uporabljali internet?") in ne samo aktivne oziroma mesečne uporabnike interneta, kot je to v opredelitvi RIS (Več o različnih definicijah v poročiluRIS). Dodatno so torej poleg mesečnih uporabnikov v anketo Statističnega urada vključeni še uporabniki, ki so internet uporabili v zadnjih treh mesecih, kot tudi osebe, ki so internet uporabile kdajkoli (tudi pred več kot tremi meseci). Poleg tega je tudi samo vprašanje v anketah RIS nekoliko drugačno in bolj razdelano.
  • Pri raziskavi podjetij pa se objavljena ocena Statističnega urada omejuje le na podjetja večja od 10 zaposlenih.

Glede samega števila uporabnikov interneta (673 tisoč že uporabilo oziroma 578 tisoč v zadnjih treh mesecih) daje ocena SURS zaradi omejitve na starost 16-74 bistveno nižjo oceno kot raziskave RIS (10-75 let). Ocena RIS za navedeno obdobje je namreč710 tisoč, kar pa ni neposredno primerljivo. Kot je znano, je namreč delež uporabnikov v starosti 10-11 preko 30%, v starosti 12-14 preko 60%, v starosti 15 let pa več kot 80%. Ker je delež v starostni skupini 66-75 let okoli 5%, se s tem izpušča tudi nekaj odstotkov uporabnikov v starosti 75 let. Obe anketi pa seveda izpuščata še vse uporabnike pod 10 let in nad 75 let.

Ni še znano, kakšen bo s temi podatki položaj Slovenije v primerjavah EU, saj bodo EU podatki iz pomladi 2004 verjetno objavljeni šele v letu 2005. Ker pa so se stopnje rasti umirile, ni pričakovati dramatičnih sprememb položaja Slovenije, kot ga kažejo npr. raziskave SIBIS zagospodinjstva in podjetja. Penetracija interneta namreč potem, ko se doseže okoli 50% doseg - kot je to v EU in tudi v Sloveniji - običajno narašča letno zgolj za okoli 2-3 odstotni točki. 

Če pa zgolj primerjamo ocene EU za leto 2003 o deležu uporabnikov v zadnjih treh mesecih (50%) z odgovarjajočimi ocenami (43%*0.86=37%) za Slovenijo, se nakazuje večji razkorak, kot v drugih merjenjih. V projektu SIBIS 2003 je bil namreč razkorak - ob podobnem časovnem razmiku med anketama (EU anketa je izvedena 9-12 prej) 10%. V anketah FlashEurobarometer pa so bile tekoče razlike za leto 2003 ocenjene na okoli 10%. Ob tem velja poudariti, da merjenja Eurostata za 2002 in 2003 še niso povsem jasno dokumentirana, zato je vprašljivo, ali je tovrstna primerjava ustrezna.

Podrobnosti: 

Vir SURS
Datum 21.09.2004
Print