Raziskave o informacijski pismenosti na splošno kažejo, da se Slovenija uvršča med najuspešnejše nove članice EU, pri čemer prehiteva celo nekatere članice EU-15, katerih povprečje je sicer višje od povprečja novo pridruženih držav. Mnoge raziskave tudi ugotavljajo, da je stopnja informacijske pismenosti najvišja v ZDA.
Delovna skupina Work Group on Information Competence, Commission on Learning Resources and Instructional Technology (DORIL) je informacijsko pismenost opredelila kot »zmožnost najti, oceniti in uporabiti informacijo, da bi postali samostojne osebe, ki se vse življenje učijo« (definicija). Pojem je soroden izrazu digitalna pismenost, ki vključuje računalniško, medijsko in mrežno pismenost, in pomeni sposobnost razumeti in uporabiti informacijo v različnih oblikah iz različnih virov, ki so dostopni prek interneta.
Raziskava SIBIS ugotavlja, da je stopnja digitalne pismenosti v Sloveniji na precej visoki ravni, saj znaša t.i. indeks COQS za Slovenijo 0,7. Indeks COQS vključuje:
- sposobnost komuniciranja prek računalniških omrežij,
- pridobivanje in namestitev programske opreme,
- iskanje informacij na internetu ter
- kritično oceno verodostojnosti pridobljenih informacij.
Slovenija se skupaj z Estonijo se tako uvršča le malo pod povprečje EU-15, ki znaša 0,8, vendar pa pred Francijo, Italijo, Grčijo, Španijo in Portugalsko ter pred ostale nove članice EU.
Tudi raziskavi Raba interneta v Sloveniji (RIS, 2003) in Statističnega urada RS (2004) potrjujeta navedene ugotovitve. Osebni računalnik imata namreč skoraj dve tretjini gospodinjstev v Sloveniji, 47% gospodinjstev pa ima dostop do interneta. Še posebej pa je ugoden podatek, da je kar 98% šolajočih otrok in mladine že uporabilo osebni računalnik. Dobra polovica (52%) uporabnikov računalnika se močno strinja z navedbo, da s pomočjo računalnika lažje pridobijo koristne informacije, dobri dve petini pa navajata (43%), da s pomočjo računalnika naredijo več v krajšem času (RIS, št.41, julij 2003).
Tudi z vidika sposobnosti digitalnega komuniciranja se Slovenija uvršča podobno. 27% vprašanih je namreč izjavilo, da se počuti precej sposobne uporabiti vsaj enega od navedenih načinov digitalnega komuniciranje, nadaljnjih 12% pa je v to zmerno prepričanih (SIBIS, 2003).
Vir:MID
