Naslov Estonija in Slovenija z deležem uporabnikov interneta presegata velik del EU15 držav

Novo poročilo Evropske komisije o e-vključenosti - enclusion revisited: the local dimension of the Information Society - temelji na raziskavi Eurobarometer 2003 in kaže pomembne premike v uporabi interneta.

Tako so npr. ženske že prehitele moške v posvajanju interneta. Tudi starejši od 55 let pridobivajo računalniška znanja in povečuje se njihova uporaba interneta. Tudi v prihodnje je pričakovati nadaljevanje tega trenda. Slabše izobraženi interneta ne sprejemajo tako hitro in to jim ne omogoča novih priložnosti. Izobrazba, starost in prihodek ostajajo najbolj pomembna področja digitalne ločnice.

Poročilo ugotavlja, da dostop do interneta in računalniška znanja pomagajo ljudem pred socialno neenakostjo. Vendar je potrebnih več informacij, predvsem iz nacionalnih virov, da bo mogoče ustvarjati bolj uspešno politiko, ki bo pomagala ljudem do dostopa do informacijske tehnologije. Brez ustreznih ukrepov lahko Evropa postane še bolj razdvojena med e-vključenimi in e-izključenimi.

Nezmožnost pridobivanja novih informacijskih veščin, v primeru revščine ali daljše nezaposlenosti, vodi v e-izključenost. Poročilo ugotavlja, da se digitalna in socialna udeleženost odražata kot tesno povezani v tehnološko napredni družbi.

Poročilo ugotavlja, da je izobrazba ključnega pomena za e-vključenost. Visoka uporaba interneta je kot kaže v tesni povezavi z višjim izobrazbenim in zaposlitvenim statusom. Internet zahteva za uporabo nekaj osnovnih veščin, kot so branje in pisanje, vendar je večina vsebine usmerjene proti bolje izobraženim ljudem.

Večina iniciativ za povečanje e-vključenosti je lokalne narave. Poročilo navaja primer projekta mesta Rima in Microsofta, s katero sta želela vzpodbuditi starejše od 60 let k uporabi interneta kot oblike boja proti osamljenosti.

Največjo zavoro pri zmanjševanju digitalne ločnice predstavljajo visoke cene osebnih računalnikov. To je predvsem izrazito v novih članicah EU. Glavni razlog za neuporabljanje interneta je po vsej Evropski uniji enak: odsotnost osebnega računalnika doma.

V EU-15 je v letu 2003 pred vstopom novih držav 43,5 % prebivalcev uporabljajo internet. Po širitvi na EU-25 je delež padel na 41,4 %. Vse nove članice imajo delež uporabnikov interneta nad 25 %, kar je več kot imata Grčija in Portugalska. Estonija s 44 % in Slovenija z 41,7 % deležem uporabnikov pa presegata velik del EU-15 držav. 

Ugodne trende za Slovenijo v zadnjih letih pa potrjuje tudi raziskava Eurostat 2004.

Oddaljena in kmečka področja imajo pogosto pomanjkanje osnovnih internetnih povezav. Počasneje sprejemajo novo tehnologijo in povečujejo digitalni razkorak med kmečkimi in mestnimi področji.

Dostop do poročila.

Datum 14.02.2005
Print