Naslov RIS: E-nakupovanje 2004/2

V pogledu spletnega nakupovanja Slovenija tradicionalno zaostaja za razvitimi državami, vključno z EU 15, kar konsistentno potrjuje večina mednarodnih raziskav.  Obseg e-nakupovanja je v Sloveniji torej pod nivojem, ki bi ga lahko pričakovali glede na siceršno razvitost interneta.

Raziskava, ki jo je opravil Eurostat spomladi 2004 (v Sloveniji pa Statistični urad), je npr. pokazala, da je le 10 % rednih uporabnikov interneta v Sloveniji, ki tudi regularno kupujejo in naročajo preko interneta. V Nemčiji je takšnih uporabnikov 44 %, v Veliki Britaniji 42 %, na Švedskem 35 %, v Avstriji 23%. Po tej zelo specifični definiciji e-nakupovalcev je bilo e-nakupovalcev v Sloveniji le dobrih 60,000. Sicer pa je vseh uporabnikov interneta, ki so že kupovali na internetu,  po tej raziskavi okoli 150,000.

Podobne rezultate kaže tudi reprezentativna telefonska anketa RIS  decembra leta 2004 med 1,200 uporabnikov interneta. Na osnovi standardne definicije projekta RIS o e-nakupovanju se izkaže, da je v zadnjih 12 mesecih e-nakupovalo okoli 20% uporabnikov interneta (od skupno 750,000 mesečnih uporabnikov).

Respondenti so v raziskavi navedli skupno 80 različnih slovenskih spletnih trgovin. Kolikšno je dejansko število spletnih trgovin v Sloveniji, sicer ni mogoče ugotoviti, še posebej, ker je definicija e-trgovine lahko nadvse ohlapna; razteza se od možnosti email naročila do pravega e-nakupa, ki je v celoti izveden in plačan preko napredne aplikacije spletne trgovine. 

Ocenjujemo, da je trgovin, ki imajo vsaj 1,000 kupcev letno, v Sloveniji zgolj  nekaj deset.  Trgovine, ki bi imele več kot 10.000 kupcev, pa so izredno redke. Še naprej pa med slovenskimi e-trgovinami visoko izstopa Neckermann.

Za obseg letne prodaje lahko rečemo, da se ta letno linearno povečuje in sedaj znaša 0,4 % končne potrošnje. Za primerjavo, v ZDA  znaša primerljivi delež konec leta 2004 okoli 1.8%. Če Slovenijo primerjamo z ZDA še v časovnem smislu, ugotovimo, da je delež spletne potrošnje v celotni potrošnji prebivalstva na ravni, kot je bila v ZDA leta 1998.

V  letu 2004 pa je opaziti tudi mnoge pozitivne trende. Podrobna analiza uporabe interneta je namreč pokazala, da internet v veliki in vse večji meri vpliva na e-nakup posredno. Dodatna vprašanja pokažejo tri tipe nakupovalcev, ki razširjajo osnovni tip, v katerem se nahaja zgolj petina - osnovni segment e-nakupovalcev. V najširšem smislu namreč tako ali drugače internet vpliva na potrošnjo okoli dveh tretjin uporabnikov interneta.

V letu 2004 se je pokazalo tudi povečano povprečno število nakupov preko spleta, povečal se je delež nakupov v slovenskih spletnih trgovinah in tudi povprečni znesek nakupa. Tudi napovedi za leto 2005 kažejo nadvse visoko rast e-nakupnih namer; govorimo lahko o določenem preboju e-nakupovanja v Sloveniji.

Vzrokov za skromno e-nakupovanje v Sloveniji je več in smo jih že večkrat naštevali, od majhnosti trga, do neoptimalnih marketinških strategij. Simptomatično je tudi, da se on-line plačevanje uveljavlja nadvse počasi, podobno velja tudi za mobilno plačevanje. Še naprej namreč visoko prevladuje plačevanje po povzetju.

Upoštevati je tudi treba, da spletne trgovine zahtevajo zapleten sistem podporne informatike, zahtevno promocijo in trženje ter kompleksen sistem upravljanja in vodenja. Vse to je dolgotrajni proces, ki zahteva veliko vlaganj, kar smo lahko nazorno opazovali na primeru Amazon.com, ki je vzpostavil pozitivno poslovanje šele po več letih velikih vlaganj. Le redke slovenske e-trgovine pa so se on-line prodaje lotile na strateško zasnovan in celovit način.

Podrobnosti:

Ostale povezave:

Datum 21.03.2005
Print