V sklopu Evropske družboslovne raziskave 2002 je docentka dr. Brina Malnar napisala zaključno raziskovalno poročilo, v katerem se v enem izmed poglavij dotika tudi rabe interneta in informacijske pismenosti.
Evropska družboslovna raziskava (ESS) zagotavlja kontinuirano in sistematično opazovanje pomembnih stanj in procesov v evropskih družbah. Namen raziskave je merjenje dolgoročnih trendov v družbi.
V prvem delu poglavja o rabi interneta in informacijski pismenosti avtorica govori o Digitalnem razkoraku. Le-ta označuje ločnico med delom populacije, ki uporablja internet in delom, ki ga ne. Med neuporabniki interneta lahko ugotovimo tri skupine:
- neuporabniki, za katere ima internet določeno vrednost, a jih pri uporabi ovira pomanjkanje finančnih sredstev in tehnične spretnosti,
- neuporabniki, za katere spletne vsebine nimajo pomena,
- neuporabniki, ki nimajo interesa ter tehničnih in socialnih kompetenc za uporabo interneta.
Internet bi lahko prinesel v politično življenje bolj direktno obliko demokracije, kar pa zaradi ravni dostopa zaenkrat še ni mogoče. Zaenkrat je internet prostor novih oblik izključevanja in neenakosti.
Med evropskimi državami obstajajo zelo velike razlike na ravni dostopa do interneta leta 2002. Največji delež brez dostopa je v Grčiji, kar 74 %. V Španiji, na Poljskem in Portugalskem je ta delež med 60 in 63 %, na Madžarskem 54 %, na Češkem, v Franciji in Italiji 45 –50 %. V ostalih državah je delež od 20 do 35 %, v Sloveniji 21 %.
Tedensko uporablja internet na Danskem 50 % ljudi, v ostalih deželah Skandinavije, v Švici in na Nizozemskem med 40 in 50 % in v Sloveniji 21 %. Glede možnosti dostopa ima Slovenija majhen izkoristek interneta v obliki tedenskih uporabnikov interneta.
