Naslov Euser: stanje e-zdravja, e-uprave in e-izobraževanja v Sloveniji

V sklopu projekta euser, ki spremlja in vzpodbuja razvoj e-uprave, e-zdravja in e-izobraževanja, so objavili predstavitev vseh 25 držav Evropske unije. Med njimi je tudi predstavitev Slovenije, ki sta jo pripravila dr. Vasja Vehovar in Tanja Šterk s Fakultete za družbene vede.

Slovenija ima med novimi članicami, poleg Estonije, najbolj razvito področje informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). Delež uporabnikov interneta že presega povprečje EU15, vendar pa Slovenija zaostaja pri razširjenosti širokopasovnega dostopa. Kljub temu se tudi širokopasovni dostop vedno bolj širi. Področje IKT ima zagotovljen razvoj tudi v prihodnje, saj izdatki v ta namen dosegajo 4% letno. Glavni razlog za širjenje IKT je veliko zanimanje prebivalstva za nove tehnologije, poleg tega pa vzpodbuja širjenje IKT tudi država z različnimi izobraževalnimi programi in uvajanjem javnih dostopnih točk do interneta.

E-uprava

Primerjava razvitosti e-uprave med članicami EU v letu 2004 kaže, da je Slovenija že dosegla enako stopnjo razvoja, kot je povprečje EU15. Med novimi članicami je na drugem mestu (za Estonijo). Državljani kažejo veliko zanimanje za spletni dostop do upravnih storitev. 23% državljanov komunicira z javno upravo preko spleta, večinoma za dostop do uradnih obrazcev, vendar jih zgolj polovica obrazce tudi vrača preko spleta. Čeprav so državljani pretežno zadovoljni s portalom e-uprave, pa želijo, da bi lahko dostopali do več informacij in da bi se vsebine pogosteje posodabljale.

Država ima veliko temeljnih dokumentov, ki načrtujejo modernizacijo javne uprave. Glavni cilji so:

  • zagotoviti visoko kvalitetne spletne storitve, ki bodo ustrezale dnevnim potrebam državljanov;
  • popolna ustreznost standardom EU;
  • izboljšati komunikacijo med javnim sektorjem in državljani;
  • postopno odpravljanje obstoječih ovir za razvoj e-uprave;
  • stalno preverjanje napredka na osnovi evropskih standardov, ki omogočajo primerljivost;
  • razvoj podpornih sistemov preko aplikacij IKT, ki bodo povečali učinkovitost tradicionalnih komunikacijskih kanalov.

Država bi lahko z uvedbo elektronskih storitev prihranila do 70% obstoječih stroškov.

Slovenija je napredovala na področju uvajanja digitalnega podpisa. Kljub temu pa slovenski uporabniki posvečajo manj pozornosti varnosti na internetu, kot drugi državljani EU. Zaupanje v varnostne sisteme je veliko.

V prihodnje se bo e-uprava razvijala v smeri, da bo na enem mestu mogoče dobiti vse potrebno. Za državljane, ki dostopajo do interneta od doma, bo domači računalnik vmesnik za dostop do upravnih storitev. Tisti, ki pa nimajo dostopa do interneta, bodo lahko komunicirali preko javno dostopnih točk.

E-zdravje   Zdravstvenih informacij v slovenščini je na internetu veliko, vendar pa prihaja do pomanjkanja preverjeno kvalitetnih informacij. Večina spletnih storitev povezanih z zdravjem izvira s strani zasebnega (komercialnega) sektorja, Ministrstvo za zdravstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje pa ponuja zgolj splošne informacije. Javne zdravstvene ustanove in zasebni zdravniki imajo spletne strani, vendar pa je njihova vsebina zelo omejena, ker slovenska zakonodaja prepoveduje komercialno promocijo ponudnikov zdravstvenih storitev. Zardi tega se vsebine posvečajo predvsem administrativnim postopkom. Nekatere spletne strani ponujajo spletno svetovanje.

Naročanje na obisk pri zdravniku preko spleta še ni možno. Tudi posvetovanje z družinskim zdravnikom ni možno zaradi zakonodaje o varovanju osebnih podatkov. Pojavljajo se pobude, da bi omogočili spletno naročanje receptov kroničnim bolnikom. Spletna prodaja zdravil na recept ni dovoljena.

Na splošno gledano, je e-zdravje slabo razvito, kar je posledica slabega stanja informacijskega in dokumentacijskega sistema za bolnišnice in paciente. Ena izmed večjih težav so tudi visoki stroški modernih zdravstvenih storitev in pomanjkanje učinkovitih tehničnih rešitev.

Državljani Slovenije kažejo veliko zanimanje za e-zdravje. Leta 2001 jih je 40% pokazalo zanimanje za možnosti pridobivanja nasvetov in razlag diagnoz preko spleta. 58% uporabnikov interneta je izrazilo željo po uporabi storitev e-zdravja.

E-izobraževanje

V šolskem letu 2000/2001 je 393 organizacij ponujalo 17.773 različnih izobraževanj za odrasle. Sodelovanje odraslih v izobraževanju je večje kot v EU15. Tradicionalno izobraževalno okolje se upira izobraževanju preko vseh življenjskih obdobij.

Večina višjih izobraževalnih ustanov (univerze) je že vpeljala e-učenje kot dopolnilo klasičnih oblik izobraževanja. 17% terciarnih izobraževalnih ustanov ponuja spletne aplikacije za učenje in 9% organizacij ponuja povsem spletno izobraževanje. Kljub temu se čuti pomanjkanje izobraževanja preko spleta za odrasle.

Strokovnjaki se strinjajo, da je glavna težava pri razvoju e-učenja, pomanjkanje ustrezne politike.

Datum 09.12.2005
Print