Naslov Računalniška pismenost Evropejcev - mladi Slovenci dobro izobraženi

Eurostat je objavil rezultate raziskave o računalniški in spletni pismenosti Evropejcev. Internet in računalniki mnoge spremljata na vsakem koraku, kar zagotovo vpliva na naš način življenja. V splošnem lahko rečemo, da med najbolj e-pismene države spadajo skandinavske države, Grčijo in Madžarsko pa lahko uvrstimo med države najslabšo e-pismenostjo. Slovenija je pri večini indikatorjev malo pod ali nad povprečjem. V skupini ljudi, starih od 16 do 24 let, pa smo Slovenci na prvem mestu, saj ima kar 67 % ljudi iz te skupine visoko stopnjo računalniškega znanja, s čimer krepko presegamo evropsko povprečje, ki znaša 40 %. 

Raziskava je zajela naslednja področja: e-pismenost, pogostost obiskovanja računalniških tečajev, veščine in znanja in način pridobitve teh znanj. 

Slika št. 1: Stopnja osnovnih računalniških znanj glede na starostne skupine – v % (vir: Eurostat)  

 

V skupini ljudi, starih od 16 do 24 let, ima 40 % ljudi visoko stopnjo računalniškega znanja, srednjo stopnjo ima 37 %, brez znanja pa je v tej skupini 10 % anketiranih. Višja kot je starostna skupina, večajo se deleži ljudi, ki so brez znanja, deleži ljudi, ki imajo visoko stopnjo znanja pa se manjšajo. Tako lahko vidimo, da imajo v skupini ljudi s starostjo med 65 in 74 visoko stopnjo znanja 3 % ljudi, popolnoma brez znanja pa je 78 %. Skupno oziroma v povprečju se deleži gibljejo takole: visoko stopnjo ima 22 %, srednjo 26 %, nizko 15 %, brez znanja pa je 37 % ljudi. Podobno kot pri starostnih skupinah se deleži spreminjajo pri stopnji izobrazbe. Višja kot je stopnja izobrazbe, večji je delež ljudi z visoko stopnjo znanja in obratno. 

Preglednica št. 1: Odstotek posameznikov, ki v letu 2005 niso uporabljali računalnika niti interneta - v % (vir: Eurostat)

 Država

ne uporablja računalnika

ne uporablja interneta

Švedska (SE)

8

24

Danska (DK)

8

27

Islandija (IS)

8

19

Norveška (NO)

10

26

Nizozemska (NL)

13

26

Finska (FI)

16

38

Velika Britanija (UK)

17

46

Nemčija (DE)

18

46

Luksemburg (LU)

18

37

Slovaška (SK)

28

57

Avstrija (AT)

29

51

Estonija (EE)

34

46

EU25

34

57

Slovenija (SI)

38

60

Španija (ES)

40

65

Latvija (LV)

44

64

Poljska (PL)

46

71

Irska (IE)

46

69

Češka (CZ)

50

74

Litva (LT)

53

70

Portugalska (PT)

53

72

Ciper (CY)

53

74

Italija (IT)

56

72

Madžarska (HU)

57

66

Grčija (EL)

65

8

8 % ljudi v letu 2005 ni uporabljalo računalnika na Švedskem, Danskem in Islandiji. Slovenija (38 %) je v tem pogledu nekoliko nad evropskim povprečjem (34 %). V Grčiji lani računalnika ni uporabljalo 65 % prebivalstva. Grčija je na prvem mestu glede ne-uporabe interneta z 82 %. Najmanj ljudi pa interneta ni uporabljalo v Islandiji. Slovenija se tudi tu giblje nekoliko nad evropskim povprečjem, ki znaša 57 %, delež za našo državo pa znaša 60 %.

Slika št. 2: Sposobnost opravljanja določenih nalog z računalnikom po različnih skupinah – v % (vir: Eurostat).

Pri vprašanjih, katere naloge znajo oziroma so že kdaj opravili z računalnikom, so se najbolje odrezali študenti. 98 % jih je že uporabilo miško za zagon programov, 22 % pa jih je že napisalo računalniški program. Upokojenci so imeli najnižje deleže, 87 % jih je že zagnalo program z miško, 7 % pa jih je že napisalo računalniški program. V povprečju je 94 % vseh anketirancev že zagnalo program z miško, 72 % je že uporabilo kopiraj/prilepi orodje, 38 % je že stiskalo datoteke, 13 % pa jih je že napisalo računalniški program.

Slika št. 3: Sposobnost opravljanja določenih nalog na internetu po različnih skupinah – v % (vir: Eurostat) 

 

Tudi pri vprašanju o sposobnostih opravljanja nalog na internetu so se najbolje odrezali študenti, vendar tu so bili deleži že nekoliko nižji. 94 % je že uporabilo spletni iskalnik, 31 % jih je že uporabilo program za izmenjavo datotek, svojo spletno stran pa je naredilo 24 %. Zanimiva je primerjava med zaposlenimi in nezaposlenimi. Večji delež nezaposlenih (33 %) piše sporočila v forum kot pa zaposleni (30 %). Pri upokojencih so deleži bili nekoliko nižji, vendar večjih razlik ni bilo. 8 % upokojencev je že naredilo svojo spletno stran, iskalnik pa je uporabilo že 77 %. V povprečju je med vsemi anketiranci iskalnik uporabilo 88 %, elektronsko pošto s pripeto datoteko je poslalo 74 %. V forume je sporočila že napisalo 33 %. Internet je za klicanje uporabilo 12 % ljudi, 16 % jih je že uporabilo programe za izmenjavo datotek, 15 % pa je ustvarilo svojo spletno stran.

Slika št. 4: Stopnja računalniškega znanja po državah med vsemi posamezniki – v % (vir: Eurostat).

 

Najvišji delež ljudi brez računalniškega znanja je v Grčiji (65 %), najmanjši pa na Danskem in Norveškem (10 %). Evropsko povprečje znaša 37 %, Slovenija se z 39 % uvršča nekoliko nadenj. Luksemburg ima največji delež ljudi z visoko stopnjo računalniškega znanja (42 %), Grčija pa z 9 % najmanjšega. V Sloveniji imamo 27 % ljudi z najvišjo stopnjo računalniškega znanja, kar nas uvršča nad evropsko povprečje, ki znaša 22 %. 

Slika št. 5: Stopnja računalniškega znanja moške populacije EU-25 – v % (vir: Eurostat). 

 

Slika št. 6: Stopnja računalniškega znanja ženske populacije EU-25 – v % (vir: Eurostat).

 

Če primerjamo države po spolu, lahko ugotovimo, da ima Grčija največ moških in žensk, ki so brez računalniškega znanja, najmanjši delež pa imata pri obeh spolih Danska in Norveška. V Sloveniji je 41 % žensk, ki nima nobenega znanja in 38 % moških. V skupini z najvišjo stopnjo znanja je 29 % moških in 26 % žensk. Evropsko povprečje skupine z najvišjim znanjem pri moških znaša 29 % pri ženskah pa 15 %. Brez računalniškega znanja v Evropi je v povprečju 34 % moških in 39 % žensk. V skupini od 16 do 24 let pa je Slovenija na prvem mestu, saj ima kar 67 % ljudi iz te skupine visoko stopnjo računalniškega znanja. Delež je precej višji od evropskega, ki znaša 40 %. 

Slika št. 7: Delež zaposlenih, ki pri svojem delu redno uporablja računalnik – v % (vir: Eurostat).

 

V Romuniji pri svojem delu redno uporablja računalnik 14 % zaposlenih. Evropsko povprečje znaša 51 %, Slovenija pa za njim nekoliko zaostaja, saj pri svojem delu računalnik redno uporablja 48 % zaposlenih. Finska je na prvem mestu, računalnik na delovnem mestu redno uporablja 69 % zaposlenih. 

Slika št. 8: Način pridobitve sposobnosti in znanj med uporabniki računalnika – v % (vir: Eurostat).

 

Največ uporabnikov računalnikov (59 %) je do znanja prišlo s pomočjo kolegov in prijateljev, odstotek manj pa s pomočjo samoučenja. 31 % je do znanja prišlo s pomočjo formalne izobrazbe. 

Slika št. 9: Način pridobitve sposobnosti in znanj med uporabniki računalnika glede na stopnjo izobrazbe – v % (vir: Eurostat

 

Med ljudmi z visoko stopnjo izobrazbe se jih je 65 % največ naučilo samih, 59 % pa s pomočjo prijateljev in kolegov. Najmanj ljudi z visoko izobrazbo je sposobnosti pridobilo s pomočjo tečajev, ki so jih obiskovali na lastno pobudo (19 %). Med ljudmi s srednje visoko stopnjo izobrazbe se jih je največ naučilo s pomočjo kolegov in prijateljev (59 %), najmanj pa s tečaji na lastno pobudo (15 %). Tudi največ ljudi z nizko stopnjo izobrazbe je veščine pridobilo s pomočjo prijateljev in znancev (58 %).

Eurostat je raziskavo opravil v državah Evropske unije. Opravljena je bila v drugi polovici leta 2005, v njej pa je sodelovalo 123.941 gospodinjstev in 181.703 posamezniki. Vzorec je vseboval ljudi, ki so bili stari od 16 do 74 let.

Datum 26.07.2006
Print

Raziskave - Europa.eu (107)