Če govorimo v kontekstu CMSjev, so posebna skupina weblogi, ki integrirajo osnovne komponente upravljanja s spletnimi vsebinami (novice, članki, filtriranje kategorij, komentarji, forum, nalaganje slik). Pri tem je bistvena izjemno enostavna uporaba, vključno z nalaganjem dokumentov. Na tej osnovi lahko praktično vsak uporabnik interneta generira poljubne in grafično podprte vsebine na svetovnem spletu.
S pomočjo weblogov je torej mogoče na mnogih spletnih mestih - povsem brezplačno generirati osebne strani z vsemi osnovnimi funkcijami, vključno z brezplačnim web-hostingom, in to že v dobri minuti (npr. Blogger, Blogontheweb).
Prijazno in popularno stran za kreiranje in za pregledovanje osebnih weblogov najdemo tudi na Hrvaškem, ki je v tem pogledu vsekakor prehitela Slovenijo.
Sam izraz weblog se je sčasoma povsem ustalil in postal sinonim za predstavljanje zasebnih sporočil in publikacij na svetovnem spletu. V zadnjem času se pogosteje uporablja okrajšava blog. Običajno se to prevaja v slovenščino enostavno kot spletni dnevnik ali celo kot javni dnevnik.
Kot bistvena komponenta blogov se vzpostavljajo predvsem interaktivnost (obiskovalci lahko vpisujejo komentarje) in zasebno avtorstvo (lastnik bloga je edini avtor in je odgovoren za vsebino). S tega vidika so blogi v bistvu zgolj (nekoliko poenostavljene, bolj interaktivne in standardizirane) osebne predstavitve na spletu.
Seveda pa blogi sprožajo številna pravna vprašanja, predvsem glede cut-and-paste prenašanje informacij iz drugih virov in tudi pravne odgovornosti za zapisane vsebine.
Po svetu je vzpostavljenih že milijone osebnih blogov, kjer posamezniki objavljajo svoje zapise, literaturo, eseje, opažanja, dnevnike, komentarje, razprave, osebne poglede, doživetja in probleme, povezave na aktualne strani ipd. Eden najbolj znanih zasebnih blogov je npr. Buzzmachine avtorja Jeff Jarvisa.
Ker nekateri iskalniki blogov ne vključujejo (zaradi velikega obsega navedenih povezav, blogi motijo uvrščanje spletnih mest, ki temelji ravno na številu povezav na določeno/razvršeno stran), je primerno uporabiti posebne iskalnike blogov:
Posebej podrobno spremljanje števila blogov najdemo na strani Tehnocrati
Blogi predstavljajo tudi eno večjih sprememb v razvoju interneta. Doslej je bilo namreč postavljanje spletnih vsebin rezervirano zgolj za tehnično podkovane uporabnike interneta ali pa za premožne uporabnike oziroma za organizacije/podjetja, ki so lahko najela ustrezno tehnično osebje. Z blogi pa lahko v virtualni prostor vstopa vsakdo, ki misli, da ima kaj povedati, od literatov, kulturnikov pa do najrazličnejših marginalnih skupin. Največji odmev imajo blogi seveda na področju politike, posebej v državah, kjer so masovni mediji tako ali drugače kontrolirani.
Z vsebinske plati so se tovrstni zasebni zapisi seveda pojavljali že v 90-tih let, npr. Tomalak, vendar so bili kot rečeno omejeni predvsem na tehnično orientirane uporabnike. Tudi vsebinsko so bili zato vezani predvsem na področje interneta. Z blogi pa napredna tehnologija CMS omogoča množično uporabo in s tem tudi širitev potencialnih vsebin, predvsem na področje literature. Hkrati s tem pa so se nekateri blogi po tehnični plati že približali funkcionalnosti razmeroma kompleksnih siceršnjih osebnih strani. Blogi torej omogočajo kompleksne osebne predstavitve in objave kot jih imajo mnogi tehnično napredni avtorji, npr Useit, avtorja Jakoba Nielsna.
Osebni blogi se pogosto povezujejo v kazala, največkrat, kar na osnovi programa, v katerem so narejeni (npr. zgoraj omenjeni Blogger, Blogontheweb, Blog.hr). Obstajajo pa tudi specializirane strani (npr. Weblogs), kjer je mogoče poljuben blog vključiti v skupen imenik, ki se nato redno posodablja v enoten spisek. Eden prvih takih spiskov, ki se poleg tega odlikuje z izjemno preglednostjo iskalnika in kazala (vsebinsko, jezikovno, alfabetčno in nacionalno) je Eatonweb, kjer najdemo tudi refleksije o življenju v Sloveniji (Carnolia).
Obsežnejša orodja za Webloge nudijo podporo tudi kompleksnejšim skupnam uporabnikov (npr. Geeklog.net), ki želijo vzpostaviti določeno vsebinsko zaokroženo virtualno skupnost.
Z razvojem tehnologije se hitro razvijajo tudi audio in video različice blogov, ki dobivajo ime vlog, npr. japonski Avodinglife ali ameriški SXSW in Vidblogs Uporaba mobilnih telefonov pa vpodbuja nastajanje specifični blogov, ki se vdržujejo z gradivi posredovanimi preko mobilnih aparatov - moblog.
V vsebinskem smislu so blogi seveda dramatično povečali demokratični in tudi ustvarjalni potencial svetovnega spleta. Mnogi (npr. Tokio blog revolutio, The blog revolution) govorijo že o takoimenovani blog revoluciji, ki naj bi predstavljala naslednji odločilen korak v razvoju svetovnega spleta. Uveljavil se je tudi poseben žargon oziroma sklop izrazov vezanih na bloge (glej Blog Glossary). Pojavljajo se tudi že teoretske refleksije pojava blogov. Izčrpen in sistematičen pregled blogov najdemo na Wikipediji.
Kljub hitri širitvi in izjemnemu potencialu pa so vodilni ponudniki spletnih vsebin/storitev (MSN, Google, Yahoo.com,...) začeli vključevati bloge razmeroma pozno. Kako bo na razvoj blogov vplival organiziran vstop največjih ponudnikov, pa je še razmeroma nejasno.
V vsakem pogledu predstavljajo blogi enega najbolj dinamičnih in nepredvidljivih segmentov svetovnega spleta. Pričakovati je njihovo nadaljnjo hitro rast; nekatere ocene govorijo o 10 mio blogov do konca leta 2004. Seveda pa je dobro obiskanih zelo malo blogov.
V prihodnje lahko pričakujemo nadaljnje tehnološke in uporabniške poenostavitve, predvsem pa konvergenco vseh obstoječih platform virtualnega komuniciranja: forumov, blogov, newsgroups, RSS-jev in CMS-jev. Pri tem se bodo sproti vključevali tudi tehnološki dosežki na področu multimedije, širokopasovnega dostopa, mobilnega dostopa, WebTV itd.
Razmeroma kmalu, npr. že v nekaj letih, torej lahko pričakujemo integrirana orodja, ki bodo celovito in večpredstavnostno podpirala generiranja spletnih vsebin, odgovarjajoče spletno komuniciranje ter vzpostavljanje virtualnih skupnosti.
S tem bo tehnologija tudi prenehala obstajati kot glavna determinanta virtualnega komniciranja. Za dosedanje virtualne skupnosti je namreč v prvi vrsti značilno, da jih je opredeljevala in omejevala razmeroma primitivna tehnologija tekstovnih sporočil (BBS, Newsgroups, Forumi, blogi...). S podporo zvoka in videa pa lahko pričakujemo povsem nov razmah virtualnega življenja.
