V letu 2005 so blogi doživeli nadaljnji razmah. Govori se celo o 100 milijonih blogov; njihovo število pa še vedno narašča eksponentno. Poleg že omenjenih Technorati se uveljavljajo tudi druge meta strani o blogih, kot je, Bloglinesali blo.gs in Googlov iskalnik po blogih Blogsearch.
Globalno so se že vzpostavili tudi nekateri top blogi, v letu 2005 so to npr. BoingBoing, Engadget, DailyKos, Gizmodo, Joel on Software, kottke.org, Slashdot, Instapundit, PostSecre, ki se po obiskanosti že lahko merijo s profesionalnimi mediji.
S porastom količine so se zaostrili tudi pogoji promocije in kakovosti. Nastaja specifična konkurenca in tržišče blogov. Seveda obstajata tudi dva klasična dejavnika uspešnosti, ki sta načeloma neodvisna od kakovosti:
- prepoznanost in/ali ugled avtorja pridobljen v realnem svetu;
- blagovna znamka oziroma obiskanost gostitelja blogov. Na eni strani so se v tem pogledu uveljavila zgoraj omenjena meta spletna mesta blogov, na drugi strani pa so bloge uporabile tudi medijske hiše, kot npr. Newsweek, Guardian ali Busness Week.
V Sloveniji so se blogi v splošnem razvili presenetljivo pozno in nenavadno skromno. Eno od zgodnjih in nadvse kvalitetnih izjem predstavljajo Pozitivke (izdelane v Geeklogu). Množične bloge pa so v Sloveniji začeli med prvimi ponujati na Volja.net. Pri tem so bloge domiselno preimenovali v bloke, natančneje VOLJAbloke.
Eden od razlogov za skromen razmah blogov v Slovneiji je razmeroma nizek delež populacije, ki ocenjuje, da sploh ima znanje za kreiranje osebne spletne strani (15 % populacije 16-75). O takšni ali drugačni osebni spletni strani pa v Sloveniji poroča le 8 % (aktivnih, to je mesečnih) uporabnikov interneta.
Drugi razlog pa je lahko tudi razmahnjena uporaba forumov. S praktičnega vidika uporabnikov so forumi celo bolj pravšnji, ker so orientirani tematsko oziroma problemsko in so tako tudi urejeni, blogi pa izhajajo iz osebnega pogleda, zato so v mnogočem bistveno bolj težavni za promocijo - promovirati je treba celega avtorja, ki mora zato držati stalen tempo produkcije.
Med razloge za pozen razvoj blogov vsekakor sodi tudi majhna kritična masa slovenskega jezika. Od 800,000 uporabnikov interneta jih namreč obiskuje kakršnekoli on-line skupnosti le tretjina. Od te tretjine pa se le polovica kdaj tudi aktivno vključi. Gre torej le za okoli 100,000 oseb, ki so se sploh pripravljene oglašati v blogih.
Prve zapise o blogih v Sloveniji najdemo v Mladini (npr. tukaj), v Delu (npr. Vuk Ćosić, Miha Mazzini, Gregor Petrič), pojavljajo pa se tudi spiski slovenskih blogov.
Blogi so seveda le ena od oblik on-line skupnosti. Kot kaže raziskava RIS, je sredi leta 2005 bloge obiskovalo mesečno le okoli 50.000 oseb. Slaba polovica se je na njih tudi oglašala. Le okoli tisoč pa je bilo tudi dejanskih osebnih blog strani. Nekaj nadaljnih podrobnostih o blogih v Sloveniji najdemo na strani RIS: Zgoraj omenjena dejavnika (siceršnji ugled avtorja in siceršnja obiskanost spletnega mesta) pa sta v jeseni 2005 nekoliko premaknila tudi bloge v Sloveniji. Blogi na Delo.si in Rozine.si, so namreč prinesli objave na zelo obiskanih in profiliranih mestih (Delo) oziroma objavjanje znanih novinarjev in kolumnistov (Rozina). Profesionalni pisci so namreč v veliki prednosti, saj so v medijih izvežbani, od medijskega pojavljanja živijo in tudi bloge lahko posredno integrirajo v svoj biznis. Za ostale državljane pa je vzdrževanje permanentnega toka kvalitetnih zapisov bistveno bolj naporno, saj od tega ne morejo pričakovati nobenih poslovnih koristi. Posebej pa je za amaterske pisce blogov težavno, da ne prestopijo tanke črte, ki ustvarjalne in osebnostno zrele avtorje ločuje od avtorjev, ki na blogih uresničujejo naivno ali nezrelo osebnostno uveljavljanje ali pa neizživete ambicijie na področju literature, poezije in komentatorstva. Povezave:
