Naslov Eurobarometer: tveganje otrok pri uporabi novih tehnologij

Ali so evropski otroci preveč samozavestni, ko se spopadajo s spletnimi tveganji? Jim starši lahko zaupajo? Ali vedo, kje je meja med varnim in nevarnim? Na ta vprašanja želi odgovoriti nova študija Eurobarometra. Raziskava, opravljena med evropskimi otroki, ponuja vpogled v otroško uporabo novih medijev. Uporaba interneta in mobilnega telefona je za evropsko mladino postala nekaj samoumevnega, izkazalo pa se je, da bi se, če bi se znašli v kakršnihkoli težavah, le manjšina zatekla po pomoč k staršem.

Uporaba novih tehnologij med otroki je podobna po vsej Evropi, med najpopularnejše spletne aktivnosti spadajo spletno igranje iger, brskanje ter komuniciranje, med najpopularnejše mobilne aktivnosti pa spadajo pošiljanje sporočil ter pogovarjanje s starši in prijatelji. Večina internet uporablja večkrat dnevno, prav tako si večina lasti mobilni telefon. Uporabo interneta starši nekoliko bolj nadzirajo, uporaba mobilnega telefona je bolj svobodna in manj nadzorovana. Otroci se potencialnih spletnih tveganj zavedajo, kar nekaj pa jih tudi ve, kako preprečiti tveganja. Obstajajo seveda izjeme. Otroci priznavajo, da so se obnašali tvegano, nekaj pa jih priznava, da so imeli stike z neznanci in da so bili žrtve nadlegovanja. Ko se pojavi težava, bi jo večina raje kot s svojimi starši rešila s svojimi prijatelji. Starši tako v večini primerov predstavljajo zadnji zasilni izhod.

Raziskava je bila opravljena tudi v Sloveniji, za Slovenijo pa so ugotovitve sledeče.

  • Vsi otroci imajo vsaj nekaj izkušenj z uporabo interneta. Menijo, da je koristen in uporaben, uporabili so ga že za šolske potrebe. Pogostost uporabe in izkušenost se večata z leti. Mlajša skupina otrok, stara od 9 do 10 let, internet uporablja občasno, kadar pa ga, ga uporablja od pol ure do največ ene ure. Starejša skupina anketiranih otrok, starih od 12 do 14 let, internet uporablja bolj redno, nekateri tudi več ur dnevno. Vsi so odgovorili, da internet uporabljajo za šolske potrebe, med mlajšimi so priljubljene spletne igre, v skupini starejših otrok pa nekateri opravljajo tudi bolj zahtevne operacije, kot so prenosi različnih datotek.
  • Večina otrok se je z internetom spoznala preko staršev, nekaj tudi preko starejših bratov ali sester. Večina otrok iz starejše skupine pravi, da zdaj internet poznajo bolje od staršev. Ovire pri uporabi so bolj kot z vsebino povezane s časom uporabe, saj je časovno kontrolo lažje opravljati. Mlajši otroci se s časovno omejitvijo strinjajo, nekateri starejši otroci pa se zavedajo, da včasih na internetu preživijo preveč časa in da bi ta čas lahko porabili za kakšno drugo aktivnost.
  • Vsi otroci zajeti v raziskavo, imajo mobilni telefon, z izjemo ene deklice, pri čemer velika večina otrok uporablja predplačniški sistem. Trend pošiljanja kratkih tekstovnih sporočil oziroma SMS-ov očitno nekoliko upada, saj večina mobilni telefon največ uporablja za klicanje. Mlajša skupina se največ pogovarja s svojimi starši, starejša skupina pa se več pogovarja s svojimi starši. Popularna je izmenjava glasbenih datotek ter izmenjava slik preko IR vmesnika ali bluetootha. Za dečke, stare od 9 do 10 let, mobilni telefon predstavlja pomembno igračo, pogosto ga uporabljajo za igranje mobilnih iger, nekateri pa ga uprabljajo tudi za dostop do interneta.
  • Odprte klepetalnice predstavljajo največje tveganje za otroke. Večino deklic so starši posvarili, naj ne razkrivajo svojih fotografij in osebnih podatkov. Deklice se potencialne ogroženosti bolj zavedajo, dečke pa bolj skrbijo virusi, ki bi utegnili okužiti njihov računalnik. Ozaveščenost se veča s starostjo. Dečki, stari do 12 do 14 let, niso preveč v skrbeh zaradi pedofilije, saj menijo, da so deklice bolj ogrožene. Mlajše deklice vedo, da ni dobro komunicirati z neznaci, vendar jih kar nekaj nima jasne predstave o tem, zakaj to ni dobro. Uporaba MSN Messengerja se jim zdi neškodljiva, saj same izbirajo, komu bodo dovolile komunikacijo.
  • Vsi otroci se zavedajo, da internet ni popolnoma kredibilen, strani, ki se redno osvežujejo in so lepega videza, naj bi bile po mnenju otrok bolj kredibilne. Kot primer kredibilne strani se pogosto omenja Wikipedia. Med dečki in deklicami obstaja razlika glede škodljivih in šokantnih vsebin. Deklice so v primeru, da naletijo na pornografijo, šokirane in stran skušajo čimprej zapreti, nekaj dečkov pa si te strani tudi ogleda. Deklice so nad nasiljem šokirane in se jim zdi moteče, medtem ko nekaj dečkov priznava, da so že sami iskali spletne strani s tovrstno vsebino. Starejši dečki ne odobravajo vsega, ne odobravajo nasilja nad mlajšimi, brutalnega mučenja, ubijanja, spolnega nasilja, nekaj pa jih ne odobrava homoseksualnih spolnih odnosov.
  • Vsi so zanikali, da bi bili priča primeru pedofilije, čeprav se zavedajo tega problema, saj so zanj že slišali po televiziji. Zaradi interneta in mobilnega telefona se ne počutijo preveč ogrožene, čeprav so že slišali za primere tovrstnega nasilja med vrstniki, ki pa so se največkrat hitro končali. Večina je že slišala za spletne prevare, zato se zavedajo previdnosti, ki je potrebna pri prenosih različnih datotek, ter previdnosti, ki je potrebna pri naročanju različnih stvari preko interneta. Mladi so zelo tolerantni kar se tiče prenosov datotek, kljub temu, da vedo, da so nelegalni. Menijo, da prenašanje datotek ni tako kriminalno dejanje, da bi bili zaradi njega preganjani, sploh ker je na sveto toliko drugih vrst kriminala in ker to počne cel svet.
  • Pri mladih je moč opaziti precej visoko mero zavesti glede spletnih tveganj, vendar pa raziskovalci menijo, da otroci niso bili povsem odkriti in anketarjem niso zaupali vseh podrobnosti. Težko je z veliko gotovostjo trditi, kako ogroženi so ti otroci na spletu in preko mobilnih telefonov, ter koliko se zavedajo tveganj, omeniti pa je potrebno tudi, da anketirani otroci ne predstavljajo reprezentativnega vzorca otrok.

Izsledki raziskave bodo Evropski komisiji pomagali oblikovati nadaljnjo politiko delovanja programa EU Safer Internet, ki se ukvarja z varnostjo evropskih otrok pri uporabi novih tehnologij. To je prva raziskava, v kateri so bili otroci neposredno vprašani o uporabi novih tehnologij, o tveganjih in spopadanjih z njimi. Kvalitativna raziskava je bila izvedena v 29-ih evropskih državah, vanjo pa so bili vključeni otroci, stari od 9 do 10 let ter od 12 do 14 let. V Sloveniji je raziskavo izvedlo podjetje RM Plus.

Poročilo za Slovenijo >> (pdf, 300 KB)

Skupno poročilo >> (pdf, 540 KB)

Vir: Europes Information Society, 10.8.2007

Datum 16.08.2007
Print