Agencija za pošto in elektronske komunikacije je pripravila dokument informativne narave o ključnih vprašanjih konvergence elektronskih komunikacij. Na trgu elektronskih komunikacij lahko opazimo pojav zlivanja storitev na istem dostopu oziroma terminalski opremi.
Konvergenca označuje združevanje ali približevanje obstoječih omrežij, ki omogočajo različne storitve. Poznamo več ravni konvergence: na napravi, na platformi, na jedrnem omrežju in na dostopovnem omrežju. Konvergenčne ponudbe združujejo vsaj dve vrsti storitev: fiksno telefonijo, mobilno telefonijo, televizijo in prenos podatkov. Oblik je več: dvojček (double-play) ponuja dve vrsti storitev, trojček oziroma triple-play tri storitve, četvorček ali quadruple-play pa štiri storitve. Največja pozitivna posledica konvergence je, da akterjem ponudi možnost zagotavljanja večih storitev preko istih infrastruktur, kar vodi k povečanju števila in oblike konkurentov. Fenomen konvergence je pozitiven, kar morajo upoštevati tudi regulatorji, ti morajo podpirati ugodnosti, ki jih konvergenca prinaša uporabnikom. Na gospodarski ravni konvergenca lahko vodi do povečanja poslovnih možnosti in modelov, s tem pa se spreminjajo tudi pogoji trga, pojavijo se novi strukturni izzivi, med katere med drugim sodijo preskrba s primerno elektriko, računalniki, omrežji, itd.
Regulatorji se morajo novim situacijam prilagoditi v treh korakih in opraviti definicijo trga, določiti operaterja s pomembno tržno močjo in pripraviti ukrepe. Za večjo transparentnost je APEK že pripravil spletno stran Komuniciraj.eu, ki je namenjena končnim uporabnikom, vzpostavljen je bil tudi klicni center. Za zagotavljanje konvergenčnih storitev se v Sloveniji uporablja bakreno, optično, kabelsko koaksialno in UMTS omrežje, pri čemer bakreno omrežje predstavlja 90 % in je daleč najbolj razširjeno. V obdobju od prve četrtine leta 2007 do enakega obdobja leta 2008 se je število double-play priključkov povečalo za 132 %, število triple-play pa za 259 %.
Na slovenskem trgu je moč opaziti močan trend konvergence, česar se zavedajo tudi nacionalni regulatorni organi, ki na evropskem nivoju iščejo izhodišča za nadaljnjo regulacijo.
Poročilo >> (pdf, 174 KB)
Vir: APEK, julij 2008
