V številnih zahodnoevropskih državah je bila že pred letom 2000 dosežena več kot 90-odstotna informatizacija zdravniških delovnih mest v osnovnem zdravstvu, navaja Zdravstveno varstvo. Sporočilo Evropske komisije iz leta 2003 je za najbolj informatizirane označilo zdravnike družinske medicine na Švedskem in Danskem – več kot 95 % jih je aktivno uporabljalo računalnike v svojih ambulantah. Elektronski zdravstveni karton aktivno uporablja 26 anketiranih, s povprečnim časom rabe 7.2 leta, pri tem jih 22 vpisuje podatke hkrati v papirnato kartoteko in štirje uporabljajo pri svojem delu zgolj računalnike. Nekoliko manjše zadovoljstvo z uvedbo računalnika v ambulantno delo so izrazili zdravniki in zdravnice starejši od 50 let. Kot ovire za pospešeno informatizacijo slovenskega osnovnega zdravstva pa so avtorji članka navedli pomanjkanja časa, sledi mu »pomanjkanje posluha pri zdravstvenem managementu«, nekoliko manj pomanjkanje smernic in varnost podatkov. Raziskava na splošno ugotavlja povezanost med zadovoljstvom zdravnika– uporabnika elektronskega zdravstvenega kartona, in pričakovanji višje kakovosti z rabo tega kartona. Rezultati raziskave so tako lahko dobra spodbuda za uspešnejšo informatizacijo ambulant osnovnega zdravstva.
