World economic forum (WEF) je objavil rezultate o globalni konkurenčnosti za posamezne države ter predstavil njihove najbolj problematične faktorje za proces poslovanja. Slovenija se je, po rangiranju 2008-2009, leta 2008 uvrstila na skupno 42. mesto (od 134. držav) za Puerto Rico in pred Portugalsko, če pa Slovenijo uvrstimo na podlagi držav, ki so sodelovale leta 2007 pa se uvršča  na 41. mesto, ugotavlja WEF.

Konkurenčnost države se meri kot sklop različnih dejavnikov, niz institucij, politik in faktorjev, ki determinirajo raven produktivnosti države. Produkcijska raven določa prenešeno raven blaginje, ki si jo lahko pridobimo z ekonomijo. Bolj tekmovalne ekonomije stremijo k večji ravni dohodkov  za svoje državljane.

Leta 2006 je Slovenija po GCI indeksu zasedla 40. mesto, kar pomeni, da je leta 2007 pridobila eno mesto (39), letos, 2008, pa je nato padla na 42. mesto. Prvo mesto so zopet zasedle ZDA (tudi leta 2007 in 2006), drugo Švica (2007 isto, 2006 četrto) in tretje Danska (prav tako 2007 in 2006). Prav tako kot leta 2007 je tudi letos zadnje mesto zasedel Čad (leta 2006 predzadnje mesto).

Naše sosednje države so se uvrstile različno, Avstrija na 14. mesto (leta 2007 na 15.), Hrvaška na 61. mesto (leta 2007 na 57.), Italija na 49. mesto (leta 2007 na 46. mesto) in Madžarska na 62. mesto (leta 2007 pa na 47. mesto).

Izmed vseh kategorij se je Slovenija najbolje uvrstila na področju zdravstva, najslabše pa po rigidnosti zaposlovanja (125.mesto). Najbolj problematično v Sloveniji je področje davčne zakonodaje, restriktivne delovne zakonodaje. Najmanj problematična faktorja pa sta bila področje kriminalitete ter zdravstva.

Na seznamu prednosti se Slovenija uvršča na 13. mesto po elementu Internetnih uporabnikov, na 16. mesto po elementu Dostop do interneta, 25. mesto po elementu Zakonov, ki obravnavajo področje IKT, 25. mesto po elementu Števila osebnih računalnikov, 29. mesto po elementu Uporabe širokopasovnega dostopa do interneta. Na seznamu slabosti pa se Slovenija po elementu Dosegljivosti najnovejših tehnologij uvršča na 48. mesto, po elementu Absorbcije znanja uporabe novih tehnologij v podjetjih pa na 60 .mesto.