Hitre povezave

Eurostat 2004 : Uporabniki interneta v EU - gospodinjstva

12/20/2004

Eurostat je v bazi Cronos objavil prve rezultate ankete o IKT, ki je potekala po enotni metodologiji v državah EU spomladi 2004. V Sloveniji so podatke zbirali na terenu med 13. in 26. aprilom. Gre za prvo uradno anketo, ki primerja IKT Slovenije z ostalimi državami EU. Za nekatere države podatki še niso zbrani.

Delež gospodinjstev v Sloveniji, ki imajo dostop do interneta je 47 %, od tega jih ima 22 % širokopasovni dostop (ADSL, kabelski dostop,…). Po deležu dostopa se uvrščamo nekje v sredino pred Avstrijo, Francijo, Estonijo, Grčijo in Litvo. Dodati pa velja, da gre  pri tem za možnost dostopa, kjer položaj Slovenije posebej izrazito izboljšuje dostop preko mobilnega telefona. Delež gospodinjstev z PC dostopom je namreč manjši - 41%.

Slovenija je namreč država, kjer največ gospodinjstev navaja možnost dostopa do interneta preko mobilne naprave  - 28 % vseh gospodinjstev, kar pomeni, da ima 60 % gospodinjstev z dostopom do interneta možnost dostopa do interneta tudi preko mobilnega aparata, samo preko mobilnega aparata pa 13%. Navedeno seveda postavlja vrsto vprašanj glede definicije uporabe in dostopa do interneta.

Tudi pri deležu širokopasovnega dostopa Slovenija zaostaja za večino razvitih Evropskih držav, saj imajo manjši delež širokopasovnega dostopa le Grčija in Ciper. 

Preglednica št. 1: Dostop gospodinjstev do interneta v % (Vir: Eurostat, Raziskava o IKT, pomlad 2004)

Država

Dostop

Širokopasovni dostop *

Prenosna naprava

Osebni računalnik

dk

69

52

12

68

de

60

30

9

57

ee

31

66

4

25

gr

17

1

1

16

fr

34

34

cy

53

4

4

34

lt

12

32

1

11

at

45

36

2

44

si

47

22

28

41

fi

51

42

20

45

is

81

56

1

80

tr

7

3

2

6

* Delež med gospodinjstvi, ki imajo internet dostop.

Rednih uporabnikov (uporabniki, ki so v zadnjem tednu dostopali do interneta) ima največ Islandija (70 %). Slovenija s 33 % zaostaja za večino bolje razvitih evropskih držav in tudi za Estonijo. Število tedenskih uporabnikov smo podrobneje analizirali v novici tukaj.

Zadnji dve koloni iz preglednice 1 sta v preglednici 2 prikazani še kot delež med gospodinjstvi z dostopom.

Preglednica št. 2: Oblike dostopa do interneta v gospodinjstvih, ki imajo dostop % (Vir: Eurostat, Raziskava o IKT, pomlad 2004)

Država

Prenosna naprava

Osebni računalnik

dk

18

98

de

15

94

ee

13

81

gr

5

98

fr

100

ie

7

96

cy

7

65

lv

49

68

lt

10

96

at

4

97

si

61

87

fi

40

89

is

1

99

tr

30

87

Še enkrat pa velja poudariti, da gre tu zgolj za potencialni dostop. Drugo vprašanje je, koliko to gospodinjstva uporabljajo.

V naslednji preglednici je prikazano mesto dostopa do interneta. Po deležu glede na mesto dostopa je struktura v Sloveniji povsem primerljiva z ostalimi evropskimi državami. 

Preglednica št. 3: Uporabniki interneta v zadnjih treh mesecih in kraj dostopa v % (Vir: Eurostat, Raziskava o IKT, pomlad 2004)

Država

Redni uporabniki

Internet cafe

Izobraž. ustanova

Doma

Delovno mesto

dk

70

0

16

89

70

de

50

4

14

86

30

ee

45

11

25

64

41

gr

17

10

21

60

45

cy

28

10

18

70

45

lt

26

38

37

42

at

46

1

10

72

47

si

33

22

70

54

fi

63

5

22

70

53

se

75

14

85

45

uk

49

8

17

81

47

is

77

16

79

50

tr

11

41

9

32

41

Slovenija po deležu uporabe interneta za finančne storitve (23 %) zelo zaostaja za večino bolje razvitih držav. Nasprotno pa je na področju iskanja informacij z 80 % na četrtem mestu. Na področju nalaganja glasbe in računalniških igric je nekje v sredini, na področju branja spletnih časopisov pa v spodnji polovici. 

Preglednica št. 4: Namen uporabe interneta med uporabniki interneta v zadnjih treh mesecih % (Vir: Eurostat, Raziskava o IKT, pomlad 2004)

Država

Finančne storitve

E-pošta

Glasba ali rač. igrice

Iskanje inf. o stvareh in storitvah

Branje spletnih časopisov

dk

59

85

25

78

47

de

43

83

24

86

24

ee

69

77

39

64

75

gr

7

78

55

69

57

cy

13

75

55

67

54

lt

23

77

52

52

72

at

35

87

19

69

31

si

23

79

43

80

44

fi

72

88

54

84

52

se

49

78

28

73

34

uk

36

85

40

78

29

is

65

89

41

87

74

tr

16

69

63

48

61

Na področju komuniciranja uporabnikov z državno upravo je Slovenija v spodnji polovici lestvice. Pri pošiljanju obrazcev preko spleta imata nižji delež le Velika Britanija in Ciper.

Preglednica št. 5: Komuniciranje uporabnikov, ki so v zadnji treh mesecih uporabljali internet, z upravo % (Vir: Eurostat, Raziskava o IKT, pomlad 2004)

Država

Prenos obrazcev

Pridobivanje informacij

Pošiljanje obrazcev

dk

21,7

56,0

18,3

de

22,3

51,3

11,2

ee

28,4

28,2

26

gr

14,2

36,5

12,1

cy

10,9

32,5

4,3

lt

19,6

30,5

18,8

at

26,8

33,9

15,7

si

18,9

31,8

7,9

fi

18,7

61,5

14

se

24,7

43,9

13,9

uk

10,9

31,2

5,4

is

36,4

67,7

22,7

tr

20,7

42,9

10,4

Na področju izobraževanja slovenski uporabniki uporabljajo internet predvsem v povezavi s tečaji, ki so povezani z zaposlitvijo, in to več kot uporabniki iz večine drugih obravnavanih držav. Na področju formalne izobrazbe in dodatnih tečajev, pa je ta delež nekoliko manjši, še vedno pa precej višji kot npr. v Avstriji.

Preglednica št. 6: Uporaba interneta za pridobivanje izobrazbe med uporabniki interneta v zadnjih treh mesecih v % (Vir: Eurostat, Raziskava o IKT, pomlad 2004)

Država

Za formalno izobrazbo

Za tečaje povezane z zaposlitvijo

Za dodatne tečaje

dk

18,6

5,1

6,8

de

20

21,6

34,7

ee

40,8

gr

39,6

18,4

26,6

cy

30,2

8,4

15,5

lt

67

at

16,1

2,6

5,8

si

26,8

10,1

10,3

fi

29

3,9

7,9

se

5,1

2

2

uk

26,5

29,4

21,1

is

7,9

6,4

2,4

tr

40,2

8,2

14,1

Med slovenskimi uporabniki,  ki so uporabili internet v zadnjih 12 mesecih,  je 10 % takih, ki so v zadnjih 3 mesecih nakupovali ali naročili storitve oziroma blago preko interneta v zasebne namene (Percentage of individuals who ordered goods or services, over the Internet, for private use, in the last 3 months). To nas uvršča pod sredino in potrjuje znani zaostanek na tem področju za bolj razvitimi državami, kjer so deleži nad 30 %.

Preglednica št. 7: Nakupovanje preko interneta v zadnjih 3 mesecih ( %) med uporabniki interneta (uprabili internet v zadnjem letu) (Vir: Eurostat, Raziskava o IKT, pomlad 2004)

Država

E-nakupovalci

dk

27

de

44

ee

8

gr

4

cy

8

lt

2

at

23

si

10

fi

33

se

35

uk

42

is

30

tr

3

Znova se tudi potrjuje, da slovenski uporabniki nimajo posebej veliko težav z varnostjo v primerjavi z drugimi državami. Kar se tiče nameščanja protivirusne zaščite, pa so podobno osveščeni kot prebivalci večine obravnavanih evropskih držav.

Preglednica št. 8: Uporabniki interneta v zadnjih 12 mesecih in varnost v % (Vir: Eurostat, Raziskava o IKT, pomlad 2004)

Država

Zloraba pri plačilu

Zloraba osebnih podatkov

Izguba podatkov zaradi virusa

Namestili ali nadomestili protivirusno zaščito*

dk

1,1

1,1

30,1

60

de

2,7

35

46

ee

0,1

19,6

1

gr

0,1

0,8

12

31

cy

0,9

4

27

77

lt

0,2

0,8

39,8

18

at

1

2,1

29,8

42

si

0,7

1,4

33,9

48

fi

0

4,5

26,6

48

se

1,2

7,3

24,7

48

uk

2,4

3,3

29,8

42

is

2,8

3,1

26,8

62

tr

1

2,1

21,8

23

* V zadnjih treh mesecih uporabljali internet

Vir podatkov: Eurostat, Chronos

Članek je prebralo 25205 obiskovalcev

Komentarji

Nove raziskave

Stran: