Naslov Uporaba nelegalne programske opreme nižja za 1 odstotno točko

Med letoma 2007 in 2008 se je stopnja piratstva programske opreme na osebnih računalnikih v Sloveniji znižala za 1 odstotno točko, pri čemer je v polovici od 110 držav, vključenih v raziskavo, stopnja piratstva upadla, le v 15 % pa je narasla. Številne aktivnosti organizacije BSA so pripomogle k zmanjšanju stopnje piratstva programske opreme, ki se je v Sloveniji od leta 2003, ko je znašala 52 %, zmanjšala na 47 % leta 2008. V Sloveniji so gospodarske izgube, ki so posledica piratstva programske opreme, leta 2008 povečale na 51 milijonov ameriških dolarjev.  

 

 

Šesto letno svetovno raziskavo na področju piratstva programske opreme je objavila organizacija Business Software Alliance (BSA), mednarodno združenje, ki predstavlja svetovno panogo programske opreme. Neodvisno raziskavo, v katero je bilo vključenih 110 držav, je izvedlo podjetje IDC, vodilno globalno podjetje za raziskave in napovedi na področju informacijskih tehnologij.  

Piratstvo programske opreme sicer ne vpliva le na prihodke v panogi. Raziskava podjetja IDC, ki je izšla januarja 2008, je pokazala, da bi lahko znižanje stopnje piratstva programske opreme ustvarilo več sto tisoč novih delovnih mest ter povišalo gospodarsko rast za več milijard dolarjev. Hkrati bi se povečali prihodki od dajatev, s katerimi bi lahko podprli lokalne programe in storitve.  

Drugi pomembni rezultati raziskave:

  • Od 110 držav, vključenih v raziskavo, je odstotek piratske programske opreme na osebnih računalnikih padel v 57 državah. V 36 državah je ostal nespremenjen, zrasel pa je le v 16. Ker pa je trg osebnih računalnikov najbolj zrasel v državah z visoko stopnjo piratstva, je globalna stopnja piratstva leta 2008 zrasla za tri odstotne točke na 41 %.
  • V regiji srednje in vzhodne Evrope so bile države z najvišjo stopnjo piratstva Armenija (92 %), Gruzija (95 %) ter Azerbajdžan in Moldavija (oba po 90 %). Najnižjo stopnjo piratstva so imele Češka (38 %), Madžarska (42 %) in Slovaška (43 %). Najbolj je napredovala Rusija, kjer je v enem letu stopnja piratstva padla za pet odstotnih točk, na 68 %, v šestih letih pa za 19 točk.
  • Čeprav države v razvoju predstavljajo 45 % svetovnega trga osebnih računalnikov, predstavljajo manj kot 20 % trga programske opreme za osebne računalnike. Če bi bil delež na trgu programske opreme v teh državah enak deležu na trgu strojne opreme, bi trg programske opreme vsako leto zrasel za 40 milijard dolarjev. Prav tako bi znižanje globalne stopnje piratstva za le eno točko letno panogi informacijskih tehnologij prineslo dodatnih 20 milijard dolarjev.
  • Povečanje števila internetnih priključkov bo še povečalo dostopnost piratske programske opreme. V naslednjih petih letih bo dostop do interneta pridobilo 460 milijonov ljudi iz držav v razvoju. Rast bo največja med domačimi uporabniki in malimi podjetji, pri katerih je raven piratstva običajno višja kot pri velikih podjetjih in državnih institucijah.
Raziskava je pokazala, da ima globalna gospodarska recesija mešan vpliv na piratstvo programske opreme. John Gantz, vodja raziskav pri podjetju IDC, pravi, da bodo domači uporabniki z manjšo kupno močjo morda dlje časa obdržali svoje računalnike, kar bo verjetno povišalo stopnjo piratstva, saj pri starejših računalnikih obstaja večja verjetnost, da je na njih nameščena nelicenčna programska oprema. Po drugi strani finančna kriza pospešuje prodajo cenovno ugodnih ultra prenosnih računalnikov, na katerih je običajno vnaprej nameščena programska oprema. Hkrati podjetja uporabljajo programe za upravljanje licenc programske opreme (SAM) za nižanje stroškov, povezanih z informacijskimi tehnologijami.   »V vsakem primeru je cena programske opreme le eden od dejavnikov, ki botruje piratstvu programske opreme,« pravi Gantz. »Gospodarska kriza bo imela svoj vpliv, delno negativen in delno pozitiven, vendar bo le eden od številnih dejavnikov, ki morda ne bo povsem očiten, dokler ne bodo objavljeni finančni rezultati za leto 2009.«   BSA zagovarja 5-delni načrt za zniževanje stopnje piratstva programske opreme in izkoriščanje gospodarskih prednosti:

  • Povečati informiranost in zavedanje javnosti o vrednosti intelektualne lastnine ter tveganjih, povezanih z uporabo nelicenčne programske opreme. ·         Posodobiti zakone o avtorskih pravicah, da bodo upoštevali obveznosti Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO). S tem bi omogočili boljše in bolj učinkovito preganjanje digitalnega ter spletnega piratstva.
  • Ustvariti učinkovite mehanizme pregona, kot jih zahteva Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), ki ga ureja Svetovna trgovinska organizacija, vključno s strogimi protipiratskimi zakoni.
  • Problemu nameniti znatne vladne vire, vključno z državnimi organi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, čezmejnim sodelovanjem ter usposabljanjem lokalnih uradnikov in sodnih funkcionarjev.
  • Dajati zgled z vpeljavo pravil za upravljanje programske opreme in zahtevami do javnega sektorja glede izključne uporabe legalne programske opreme.  

Neodvisno raziskavo, v katero je bilo vključenih 110 držav, je izvedlo podjetje IDC, vodilno globalno podjetje za raziskave in napovedi na področju informacijskih tehnologij. Zajema piratstvo vse programske opreme v samostojni prodaji, ki je nameščena na osebnih računalnikih, vključno z namiznimi, prenosnimi in ultra prenosnimi računalniki. Raziskava ne zajema drugih vrst programske opreme, kot je programska oprema za strežnike ali sisteme mainframe. IDC je uporabil lastne statistične podatke o pošiljkah programske in strojne opreme, za zbiranje informacij o trendih piratstva programske opreme pa so skrbeli IDC-jevi analitiki iz več kot 60 držav.   

Poročilo (pdf, en) >>

Vir: BSA, 14.5.2009.

Vir slike: BSA

Vir BSA
Datum 18.05.2009
Print