Naslov Kakšna je prihodnost politike treh prekrškov?

Predlog zakona, ki predvideva ukinitev internetne povezave za posameznike, ki bi jih tretjič ujeli pri prekršku prenašanja nelegalnih vsebin, je bil zavrnjen že v septembru 2008, piše Mladina. Pristop »politike treh prekrškov« se je ponovno znašel v gradivu telekomunikacijskega svežnja evropske zakonodaje in je bil konec letošnjega aprila zavrnjen s strani parlamentarnega odbora za industrijo, raziskave in energijo. Med prazniki so se pogajanja s pobudniki zakona nadaljevala in dosežen je bil kompromisni predlog, le-tega pa so v maju evropski poslanci s 407 glasovi proti in 57 za zavrnili. V zakonodajni dokument je bilo tako vneseno prvotno, bolj zavezujoče in do uporabnikov prijaznejše besedilo.

Čeprav EU načeloma nasprotuje tovrstnemu predlogu ukrepov proti spletnemu piratstvu, pa naj bi ga številne članice že podrobno preučevale. Sarkozyjeva UMP se je prvemu poskusu glasovanja izognila, predlog zakona pripravila za drugo branje, le-ta pa je bil nato uspešno sprejet, čemur so ostro nasprotovali parlamentarci iz drugih evropskih držav in tako domači kot tuji neodvisni ustvarjalci.

Če predlog zakona potrdi še senat in če ga podpiše predsednik republike, bo objavljen v uradnem listu. Nastala bo javna agencija, ki bo spletne ponudnike ob pomoči sodišč prisilila, da bodo naročnikom, ki po dveh opozorilih ne bodo prenehali z nezakonitim prenašanjem avtorsko zaščitenih vsebin, onemogočili dostop do spleta za obdobje do enega leta. Naročniki bodo v tem obdobju še vedno morali plačevati račune za internetni dostop.

Sporni zakon pa je že terjal prvo žrtev. J. Bourreau-Guggenheim, nekdanji vodja spletnega oddelka komercialne TV mreže TF1, je bil odpuščen, ker se njegova mnenja niso ujemala s politiko TV hiše. Omenjeni posameznik se je v letošnjem februarju prek zasebnega elektronskega sporočila obrnil na poslanko F. de Panafieu, ki naj bi po krajevni pristojnosti v parlamentu zastopala njegova stališča in navedel vrsto tehničnih in moralnih pomislekov glede sprejetja omenjenega zakona. Njenega odgovora ni dobil, namesto tega ga je na zagovor poklical šef in mu v pisarni besno prebral vsebino njegovega e-sporočila.

Njegova razrešitev je v javnosti dvignila precej prahu in podkrepila očitke, da se politika državnih institucij tega mandata nehigiensko prepleta z zasebnimi interesi predsednika države in njegovih prijateljev. Poslanka, ki je njej namenjeno sporočilo posredovala predstavnikom vlade se ni nikomur opravičila, kulturna ministrica pa naj bi za en mesec suspendirala uslužbenca, ki naj bi omenjeno sporočilo posredoval TV hiši. Njegovega imena ni izdala javnosti, zato se marsikdo sprašuje, če je sploh prišlo do ukrepov.

Zavrnitev »politike treh prekrškov« na ravni EU še vedno ni dokončna. V primeru, da bi ministri držav članic v juniju odločili, da besedilo telekomunikacijskega svežnja kot celota ni primerno za sprejetje, se začne t.i. spravni postopek, ki vključuje nova pogajanja. Zaradi spremenjene sestave evropskega parlamenta pa ni mogoče predvideti, kako bodo novi poslanci naklonjeni posameznim rešitvam.

Vir: Zgonik, Staš. Odklopiti ali ne odklopiti? Mladina, 2009/19 in Erznožnik, Jure. Prva žrtev je padla. Mladina, 2009/20

Vir slike: Cybernet

Datum 25.06.2009
Print