Naslov Slovenija na začetku digitalizacije kulturne dediščine

Slovenija je obdelala 1,5 % gradiva svoje kulturne dediščine in za Europeano, Evropsko multimedijsko knjižnico, prispevala približno 35.000 digitaliziranih vsebin, piše Mladina.

To je sicer le del že obdelanega gradiva na spletnih straneh Digitalne knjižnice slovenije, za naslednji korak v digitalizaciji pa bi morala država nameniti več sredstev.

NUK je prve projekte digitalizacije začel leta 1996, danes pa je obdelanih približno 300.000 različnih vsebin ali približno 1,5 milijona strani. Postopki digitalizacije so odvisno od gradiva, ki se obdeluje - rokopisi se denimo skenirajo v višji ločljivosti kot članki, saj je pomemben vsak zavoj črke.

Pri kasnejši izdelavi operativnih kopij, dostopnih povprečnemu uporabniku, se besedila pretvorijo v obliko PDF, slikovno gradivo pa v format JPG ali GIF. Arhivske kopije se hranijo v računalniških omarah, obseg digitaliziranih vsebin pa se vsako leto poveča za okrog 5 terabajtov.

Prednost digitaliziranega gradiva je tudi v tem, da ponuja tudi predogled v formatu HTML, kar omogoča, da določeno besedo v knjigi najdemo z iskalnikom. NUK ponuja tudi storitev EOD, kjer gre za naročilo elektronske oblike knjig, ki jih ni več na trgu in so izvzete iz zaščite avtorskega prava.

NUK poudarja tudi pomen njihovega sodelovanja z Javno agencijo za raziskovanje in z založniki sodobne znanstvene periodike, kar jim omogoča prejemanje gradiv v formatu PDF, primernih za tiskarno. Na ta način so prejeli že prek 10.000 znanstvenih člankov, ki niso potrebni digitalne obdelave.

Nekaj zagat nastaja na področju avtorskega prava, zato so v NUK-u že predlagali nekatere spremembe tovrstne zakonodaje. Tudi, če bi te težave odpravili sproti, pa bi za hitrejši potek digitalizacije potrebovali okrog 55 milijonov evrov sredstev. Trenutni tempo jim ne dopušča, da bi se resno lotili knjig, časopise in revije pa bi obdelali šele v nekaj desetletjih.

Da bi v NUK-u zadovoljili vse potrebe po digitalizaciji, je večji del gradiva prepuščen zunanjim izvajalcem, sami pa obdelajo le najzahtevnejše gradivo.

Vir: Horvat, Marjan. Digitalni NUK. Desetletja zamud. Mladina 32, 14.08.2009

Vir slike: Narodna in univerzitetna knjižnica

Datum 01.10.2009
Print