Naslov Socialna omrežja ponujajo nove priložnosti za raziskovanje

Analitiki ob spremljanju spletnih socialnih omrežij skušajo ugotoviti, koliko stabilnih stikov zmore posameznik vzdrževati, kako števec prijateljev vpliva na njegove navade in kako lahko njegovo obnašanje uporabimo za izboljševanje gospodarstva in družbe, piše Delo.

V današnji dobi znamo ugotoviti, kam postaviti oglas, da bo dosegel kar največ potencialnih kupcev, in predvideti, kateri člani omrežja bodo med sabo prijatelji ali sovražniki. Tako je v intervjuju za omenjeni časnik povedal dr. Jure Leskovec, ki na kalifornijski univerzi Stanford raziskuje velika računalniška, informacijska in družbena omrežja in je spletna socialna omrežja izbral za svoj največji raziskovalni izziv.

Dr. Leskovec pojasnjuje, da se ob dovolj velikem vzorcu ljudi človeška socialna omrežja, čeprav ima vsak posameznik svojo lastno identiteto in osebnost, pričnejo obnašati v skladu z določenimi splošnimi pravili. Fiziki denimo na omrežja gledajo kot na kompleksne sisteme in poskušajo ugotoviti, ali je iz obnašanja enega delca mogoče razumeti ali celo napovedati obnašanja večjih sistemov. Podobno razmišljajo tudi družboslovci, ki raziskujejo odnose med posamezniki in večjimi družbenimi sistemi.

Z analizo blogov, uporabe spletnih medijev in socialnih omrežij je možno ugotoviti, kaj ljudi zanima, kaj iščejo, o čem pišejo, s kom komunicirajo, kakšni so njihovi odnosi, itn. Ti podatki omogočajo zelo natančne posnetke njihovega posamičnega delovanja, kažejo pa tudi, kako ta posamična dejanja vplivajo na širše omrežje.

Analiza velikih omrežij je raziskovalcem omogočila, da so bodisi potrdili bodisi ovrgli določene stare teorije. Potrdili so denimo Milgramovo in Traversovo tezo o šestih stopnjah ločenosti, ki predvideva, da vsakega poljubnega posameznika na planetu do druge osebe v povprečju loči le 6 poznanstev.

Veliko novega so izvedeli tudi o tem, kako ljudje ustvarjamo pozitivne in negativne povezave z drugimi ter komu zaupamo. Na spletu oblikovanje teh povezav poteka nekoliko drugače, kot je bilo pričakovano, saj posamezniki pozitivne povezave ustvarjajo do ljudi, ki imajo višji status ali ugled, negativne povezave pa do tistih, ki imajo nižji ugled od njih samih. Presenetljivo je tudi, da je mogoče le iz lokalne strukture omrežja v več kot 90 odstotkih primerov pravilno napovedati, ali je določena povezava pozitivna ali negativna.

Več o raziskovalnih priložnostih velikih omrežij in ugotovitvah raziskovalcev si lahko preberete v celotnem intervjuju.

Intervju (pdf, sl) >>

Vir: Kučić, Lenart J. Iskanje orodja, s katerim bomo izluščili modrost množic. Sobotna priloga Dela, 9.1.2010

Vir slike: KnowledgeInfusion

Vir Delo
Datum 18.01.2010
Print