Naslov Zasebnost & varnost

Glede zasebnosti na internetu je že dlje časa med bolj aktualnimi vprašanji vprašanje informacijske zasebnosti, torej vprašanje zbiranja in uporabe osebnih podatkov uporabnikov interneta in različnih spletišč.

Pri tem je pomembno vedeti, da je informacijska zasebnost v ZDA bistveno manj zavarovana kot v Evropi. Ameriški sistem varstva pravice do zasebnosti ima namreč dve temeljni značilnosti, zaradi katerih je zasebnost posameznikov v ZDA v splošnem slabše varovana kot v Evropi.

V ZDA je namreč pri varstvu informacijske zasebnosti v zasebnem sektorju še vedno opaziti preveč lastninsko pojmovanje zasebnosti, v ameriški ustavi zasebnost ni izrecno omenjena in ni priznana kot pozitivna pravica, hkrati pa prvi amandma k ameriški ustavi vsakomur zagotavlja svobodo govora. To posameznim zveznim državam, ki želijo regulirati obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju predstavlja določene omejitve. Tako ne preseneča, da so ameriška sodišča v preteklosti presodila, da so osebni podatki, ki jih zbere podjetje, vrsta govora in je zato uporaba potrošnikovih podatkov s strani tretje stranke v poslovnih transakcijah poslovni govor, ki je zaščiten s prvim amandmajem.

Po drugi strani pa sta zbiranje in obdelava osebnih podatkov v Evropi, zlasti pa v Evropski uniji precej bolj regulirana, posledično pa tudi posamezniki bolj zaščiteni.

Vendar to velja le dokler se gibljemo znotraj teritorialnih meja Evrope, na internetu, kjer teritorialne omejitve ne veljajo pa so posamezniki veliko bolj izpostavljeni agresivnemu zbiranju (in kasneje preprodaji) njihovih osebnih podatkov.

Zbiralci in upravljavci osebnih podatkov zato pogosto spretno izkoriščajo in svoje strežnike ali celo podjetja locirajo v državah z bolj sproščeno zakonodajo. V tem primeru lokalni pooblaščenci za varstvo osebnih podatkov ne morejo dosti ukrepati, zato se uporabnikom priporoča, naj pazijo komu in v kakšnem obsegu razkrivajo svoje osebne podatke na internetu.

Po podatkih Microsofta je imela Slovenija v drugem četrtletju na 1.000 računalnikov 4 okužene, kar jo uvršča na 25. mesto med vsemi državami in pod svetovno povprečje (7 okužb na 1.000 računalnikov). Najmanj okužb je imela Kitajska (0,9 računalnika na 1000 računalnikov), največ pa Koreja (70,4 okužb na tisoč računalnikov).

Slovenija po raziskavi EU Kids Online spada med države z visoko uporabo interneta (otroci, 9-16 let) in zmernim tveganjem. Ostale kategorije so nizka uporaba-nizko tveganje, nizka uporaba-zmerno tveganje in visoka uporaba-visoko tveganje.

Aprila 2012 je bilo zaznanih in nevtraliziranih 280 milijonov zlonamernih programov, poroča Secure list. V istem obdobju je bilo zaznanih 24 milijonov URL naslovov s škodljivo opremo.

Po podatkih RIS raziskave o Uporabi interneta iz leta 2007 je bila Slovenija, kar se tiče varnosti na internetu, leta 2005 nad Evropskim povprečjem (povprečje EU25 je znašalo 34,4 %) pri okužbah z računalniškimi virusi, kjer je 39,8% posameznikov v starosti od 16-74 let, ki so v zadnjem letu uporabljali računalnik poročalo, da so imeli računalniški virus, posledica česar je bila izguba podatkov in časa.

O zlorabi kreditne kartice in zlorabi osebnih informacij za Slovenijo v letu 2004 ni podatkov, vendar pa sta bili v letu 2005 ti zlorabi pod evropskim povprečjem.

Deleži zaznanih zlorab osebnih podatkov na spletu v Sloveniji so bili relativno nizki, imamo le podatek za leto 2004. Delež zaznanih zlorab je bil 0,7%. Povprečje EU15 v letu 2005 je bilo 1,4%, prav tolikšen delež so beležili v Avstriji, podobno pa je bilo tudi povprečje EU25 (1,3%).

Povezave:

 

Datum 22.09.2008
Print