V okviru projekta RIS je bila v juniju 2001 izvedena telefonska raziskava (n = 902 oziroma n=529) v populaciji 10-75 let (1,7 mio oseb). Ključne ugotovitve:

·        Prvo polletje pomeni nadaljnjo hitro rast mobilne telefonije (na letni ravni okoli 50%) – bistveno hitrejšo od siceršnjih namer pred pol leta. S tem se Slovenija bliža 70% penetraciji v smislu gostote priključkov in 1,1 mio osebam-uporabnikom;

·        Bodoče polletne namere po novih priključkih so manjše; v primerjavi z decembrom 2000 so prepolovljene,  enake pa ostajajo  namere po zamenjavi/obnovi aparatov;

·        V pogledu operaterjev je Si.Mobil dosegel petino trga, pri aparatih pa prevladuje Nokia, ki se v tekočih nakupih bliža 50% deležu;

·        Kljub izredno visoki uporabi SMS (75%) je zanimanje za SMS obveščanje razmeroma majhno. Enako velja tudi za mobilni dostop WAP, ki kljub rasti (uporablja ga okoli 4% ciljne populacije),  beleži v zadnje pol leta  padec zanimanja in nakupnih namer.

Oglejmo si še nekatere pomembnejše ugotovitve:

-         V prvem polletju 2001 se je mobilna telefonija širila izredno hitro. Mobilni telefon uporablja junija 2001 več kot 80 % gospodinjstev ter 70 % ciljne populacije oseb (december 2000 – 59% oseb). Osebno pa aparat (nekateri uporabljajo aparate drugih) poseduje 65% oseb. Pri tem 3-5% ciljne populacije poseduje dva ali več aparata, kar pomeni v primerjavi s prejšnjo anketo določeno zmanjšanje.

-         Mobilni telefon torej uporablja skoraj 1,2 mio oseb, lastni aparat pa poseduje 1,1 mio oseb, kar  pomeni v celotni populaciji 60% oziroma 55%. Število priključkov je seveda večje, zaradi oseb z več aparati in zaradi službenih aparatov, in znaša okoli 1,2 mio, kar pomeni penetracijo 69%.  Upoštevati velja, da navedena ocena vključuje vzorčno napako, ki daje širino intervala zaupanja v vsako smer okoli 60,000.

-         Nakupne namere iz konca leta 2000 so bile torej v letu 2001 znatno presežene. V prvem polletju je bila zabeležena več kot 20% rast. V bodoče je pričakovati ustavitev hitre rasti. O novem priključku razmišlja le še 11 % ciljne populacije (december 2000–14%), od tega 5 % v naslednjega pol leta (december 2000 – 10%). O novem aparatu oziroma njegovi zamenjavi pa razmišlja 27% ciljne populacije (december 2000 – 26%), od tega 15 % v naslednje pol leta (december 2000 - 20%). Zmanjšanje polletnih namer pri aparatih gre izključno na račun zmanjšanjih načrtov za nove priključke, saj namerava – enako kot decembra 2000 - okoli 10% ciljne populacije (170,000) v pol leta zamenjati svoj sedanji mobilni aparat.

-         Pri okoli 8% novih priključkov se uporabi stara kartica. Pri uporabnikih, ki nameravajo zamenjati aparat, pa jih 75% namerava obdržati staro kartico. Dodati velja, da je tudi pri nakupu aparatov okoli 10% opravljenih nakupov s starimi aparati.

-         Paket Mobi ima delež 44 %, Mobitel GSM 31 %, Mobitel NMT pod 1%. Si.Mobil ima skupaj 19 % tržni delež (december 2000 - 14%), in sicer 10 % paket Halo, 9 % pa Si.Mobil GSM. Debitel uporablja okoli 6 % uporabnikov. V absolutnem smislu je število uporabnikov najbolj povečal Si.Mobil GSM.

-         Zadovoljstvo s ponudniki mobilne telefonije je visoko. Posebej velja to za nove uporabnike paketa Mobi in Si.Mobil GSM. Vsi Mobitelovi paketi izstopajo z večjim zadovoljstvom s pokritostjo in kvaliteto signala. Si.Mobil GSM pa izstopa pri zadovoljstvu s storitvami.

-         Nakupne namere glede operaterja v grobem odsevajo obstoječe stanje, vendar so še vedno nekoliko v korist Mobitelovih paketov, kar pa je mogoče z dejansko promocijo povsem spremeniti - tako kot je bilo to npr. s ponudbo Si.Mobil GSM, ki ga pred pol leta – kot kaže prejšnja anketa v svojih nakupnih namerah - ni skoraj nihče načrtoval.

-         Največ uporabnikov mobilne telefonije, slaba tretjina (32%), uporablja aparat znamke Ericsson, ki pa hitro izgublja delež (december 2000 - 39%), sledijo jim uporabniki aparatov znamke Nokia (21%) in Siemens (10%). Navedene tri znamke izstopajo posebej v zadnji dveh trimesečjih tega leta. Dodati velja, da se nakupne namere glede blagovnih znamk iz decembra 2000 v celoti ujemajo z dejanskimi nakupi v prvem polletju 2001. Sedanje nakupne namere pa še nadalje izpostavlja Nokio, ki tokrat predstavlja že polovico vseh nakupnih namer.

-         Zadovoljstvo z aparati je visoko; izstopa Nokia, pa tudi Motorola in Siemens. Nizko zadovoljstvo je tudi izredno močno povezano z namero o zamenjavi aparata.

-         Delež uporabnikov, ki uporablja SMS se je ustalil na okoli 75%, glavnina teh uporabnikov (38%) pa SMS pošilja dnevno. Zanimanje za prejemanje SMS informacij je presenetljivo majhno. Še največ izrazitega zanimanja je za bančne informacije. V vzorcu uporabnikov SMS je celo več takih (5%), ki so to že uporabljali in s tem tudi že prekinili, kot pa je trenutnih oziroma aktualnih naročnikov (4%).

-         Uporaba WAP dosega okoli 4% ciljne populacije (december 2000 - 3%). Nakazuje se, da so se nekoliko zmanjšala razmišljanja o uporabi WAP in polletne nakupne namere. O WAP je sredi leta 2001 razmišljala 12% ciljne populacije (december 2000 - 14%) oziroma petina uporabnikov mobilnega telefona (december 2000 – tretjina), v pol leta pa načrtuje nakup 4% ciljne populacije. Tudi visoke namere (december 2000: 7% ciljne populacije je nameravalo v pol leta opraviti nakup) iz pred pol leta se nikakor niso uresničile.

-         Sedanji in bodoči uporabniki so razmeroma lojalni svojemu operaterju, v primeru če bi konkurenčni ponudnik ponudil boljšo ponudbo mobilnega dostopa do Interneta.

-         Med populacijskimi segmenti še naprej izstopata starostni skupini 10 – 25 in 26 – 35 let, najnižjo pokritost pa imajo segmenti upokojencev (52 %) in gospodinj (61 %).

-         Med ženskami je bistveno manj uporabnikov mobilne telefonije kot med moškimi, poleg tega pa uporabnice opravijo polovico manj klicev kot uporabniki. Ženske so tudi manj opredeljene glede nakupnih namer, manj uporabljajo in načrtujejo WAP, čeprav po drugi strani kažejo večje zanimanje za SMS informacije. V svojem odnosu do mobilne telefonije pa so tudi bolj strpne, uvidevne in previdne.  

Določene specifičnosti obstajajo tudi glede starosti, izobrazbe in računalniške orientiranosti. Segmenti pa se izrazito razlikujejo tudi glede nakupnih namer.