1. Povzetek

2. Informacijska in splošna pismenost

2.1 Opredelitev pismenosti

2.2 Pregled strategij in politik na področju pismenosti

2.3 Umestitev Slovenije v mednarodni kontekst – stanje in ukrepi

3. Izobraževanje

3.1 E-izobraževanje

3.2 Izobraževanje in uporaba IKT pri izobraževanju

3.2.1 Učitelji in uporaba IKT

3.2.2 Uporaba IKT pri poučevanju in vpliv na dosežke učencev

3.2.3 Vpliv uporabe IKT na učence

3.2.4 IKT pismenost in dosežki učencev

3.3 Knjižnice

4. Povzetki predhodnih raziskav

4.1 ALLS - »Adult Literacy and Life Skills Survey«

4.2 Raziskava o uporabi IKT med maturanti

4.3 Dosežki slovenskih učencev na mednarodnih testih znanja

4.3.1 TIMSS 2003

4.3.2 PIRLS 2006

4.3.3 PISA 2006

5. Empirična podatki (rezultati telefonske raziskave 2008)

5.1 Merjenje splošne in informacijsko-komunikacijske pismenosti

5.1.1 Metodologija

5.2 Splošna pismenost

5.2.1 Skupine glede na splošno pismenost

5.2.2 Splošna pismenost in opravljanje različnih dejavnosti

5.3 Splošna pismenost in povezava z uporabo IKT

5.3.1 Uporaba IKT glede na splošno pismenost

5.3.2 Odnos do izobraževanja 1

5.4 IKT-pismenost

5.5 Povezava splošne in IKT pismenosti

5.6 Neuporabniki interneta

6. Predlagani ukrepi za izboljšanje IKT pismenosti

6.1 Predstavitev obstoječih ukrepov in iniciativ

6.1.1 Projekt »Digital Literacy« (2007-2009)

6.1.2 Projekt BENTLI

6.1.3 Drugi projekti

6.2 Primeri uspešnih strategij e-izobraževanja

6.2.1 Norveška nacionalna strategija: eNorway 2009 – The digital leap

6.2.2 Britanska nacionalna strategija za e-izobraževanja: eStrategy: Harnessing Technology: Transforming learning and childern's services

6.2.3 Irska nacionalna strategija za e-izobraževanje: eLearning research and development: Roadmap for Ireland

6.2.4 Stanje v Sloveniji

6.3 Ukrepi za spodbujanje IKT-pismenosti

6.3.1 Ciljne skupine in ukrepi