RIS poročila

Naslov E-izobraževanje 2005/2006 - visokošolski in višješolski zavodi
Kazalo

 

  • KAZALO VSEBINE

1. Glavne ugotovitve

2. Metodologija

2.1 Potek raziskave

2.2 Razvrstitev visokošolskih in višješolskih zavodov

2.3 Vzorčni okvir in stopnje odgovorov

2.4 Osnovne informacije o statističnih ocenah

2.5 Problem interpretacij

2.6 Izpolnjevanje vprašalnika

3. Ocena potenciala IKT

3.1 Ocena potenciala IKT skupaj

3.2 Analiza glede na vrsto zavoda

4.Spletno okolje

4.1 Urejenost spletnih strani in virtualno okolje

4.2 Analiza glede na vrsto zavoda

4.3 Primerjava rezultatov 2005/2006 z 2004/2005

5. E-izobraževanje

5.1 Odnos do e-izobraževanja

5.2 Analiza po vrstah zavodov

5.3 E-izobraževanje na sejah kolegija dekana

5.4 Uporaba e-izobraževanja

6. E-izobraževanje: predmeti in programi

6.1 Zavodi, ki nudijo e-izobraževanje

6.2 Analiza glede na vrste zavodov

PRILOGA I: Prvi dopis poslan oktobra 2005

PRILOGA II: Drugi dopis poslan januarja 2006

PRILOGA III: Vprašalnik o e-izobraževanju v višjem in visokem šolstvu 2005/2006

PRILOGA IV: Vprašalnik 2004/2005

  • KAZALO TABEL

Tabela 1: Celoten spisek vseh zavodov glede na klasifikacijo po tipu, obliki, področju in lastnini zavoda

Tabela 2: Vzorčni okvir in stopnje odgovorov v raziskavi

Tabela 4: Stopnje odgovorov glede na obliko in področje zavoda (v oklepaju je število odgovor, za oklepajem pa skupno število enot)

Tabela 5: Stopnje odgovorov glede na obliko in lastnino zavoda

Tabela 6: Stopnje odgovorov glede na obliko in tip zavoda

Tabela 7: Stopnje odgovorov glede na področje in lastnino zavoda

Tabela 8: Stopnje odgovorov glede na lastnino in tip zavoda

Tabela 9: Delež zavodov glede na to, kdo je izpolnil vprašalnik – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 10: Osebe, ki so izpolnile vprašalnik, pod kategorijo 'drugo'

Tabela 11: Deleži glede na intenzivnejšo uporabo IKT v zavodu na različnih področjih

Tabela 12: Primerjava ocen intenzivnejše uporabe IKT na vseh zavodih skupaj

Tabela 13: Vpliv intenzivnejše uporabe IKT na področju izobraževanja – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 14: Vpliv intenzivnejše uporabe IKT na področju raziskovanja – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 15: Vpliv intenzivnejše uporabe IKT na področju delovanja strokovnih služb – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 16: Vpliv intenzivnejše uporabe IKT na področju podpore vodenja zavoda – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 17: Vpliv intenzivnejše uporabe IKT na področju v odnosu do okolja zavoda – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 18: Urejenost spletnih strani in virtualnega učnega okolja vseh zavodov – povprečno na zavodu

Tabela 19: Zavodi, glede na odstotek spletnih strani z osnovnimi informacijami o predmetu, vsebini, literaturi, izpitnem režimu in nosilcu – po različnih vrstah zavodov (A) – leto 2005/6

Tabela 20: Zavodi, glede na odstotek spletnih strani, ki se v toku semestra tudi ažurirajo – spreminjajo, dodajajo se npr. gradiva, obvestila ipd. – po različnih vrstah zavodov (A) – leto 2005/6

Tabela 21: Zavodi, glede na odstotek spletnih strani, kjer študenti aktivno sodelujejo (npr. oddaja nalog, integriran forum) – po različnih vrstah zavodov (A) – leto 2005/6

Tabela 22: Zavodi, glede na odstotek virtualnega učnega okolja (WebCT, Blackboard, ECHO, Moodle,…) – po različnih zavodih (A) – 2005/2006

Tabela 23: Urejenost spletnih strani in virtualnega učnega okolja vseh zavodov; primerjava rezultatov iz leta 2004/2005 z rezultati v letu 2005/2006 – povprečno na zavodu (rumena barva – 2005/2006; zelena barva – 2004/2005)

Tabela 24: Delež zavodov glede na strinjanje z naslednjimi trditvami o e-izobraževanju

Tabela 25: Primerjava ocen strinjanja s trditvami o e-izobraževanju na vseh zavodih skupaj (A)

Tabela 26: e-izobraževanje je strateškega pomena za nadaljnji razvoj izobraževanja na našem zavodu – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 27: e-izobraževanje je bolj primerno za podiplomski študij – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 28: e-izobraževanje je bolj primerno za izredni študij – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 29: Dobro smo seznanjeni s pomenom in z možnostjo e-izobraževanja pri izvedbi študijskih programov – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 30: Na našem zavodu glede e-izobraževanja zaostajamo za primerljivimi zavodi v tujini – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 31: Za področje našega zavoda e-izobraževanje ni primerno – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 32: Pomanjkanje kadrov je ovira za uvajanje in/ali uporabo e-izobraževanja – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 33: Pomanjkanje opreme je ovira pri uvajanju in/ali uporabi e-izobraževanja – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 34: O e-izobraževanju bi potrebovali več informacij – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 35: Želeli bi več nacionalne koordinacije na tem področju – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 36: Delež zavodov glede na pogostost obravnave e-izobraževanja na sejah kolegija dekana – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 37: Delež zavodov, ki so vsaj 1 krat mesečno obravnavali e-izobraževanje na dnevnem redu sej kolegija dekana- po različnih kategorijah (A)

Tabela 38: Delež zavodov glede e-izobraževanja na zavodu – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 39: Uvedba e-izobraževanja vseh zavodov – povprečno na zavodu

Tabela 40: Število predmetov z e-izobraževanjem – po različnih vrstah zavodov (A)

Tabela 41: Uvedba e-izobraževanja pri študijskih programih – po različnih vrstah zavodov (A)

 

  • KAZALO SLIK

Slika 1: Delež zavodov glede na to, kdo je izpolnil vprašalnik – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 2: Deleži glede na intenzivnejšo uporabo IKT v zavodu na različnih področjih

Slika 3: Primerjava ocen intenzivnejše uporabe IKT na vseh zavodih skupaj

Slika 4: Vpliv intenzivnejše uporabe IKT na področju izobraževanja – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 5: Vpliv intenzivnejše uporabe IKT na področju raziskovanja – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 6: Vpliv intenzivnejše uporabe IKT na področju delovanja strokovnih služb – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 7: Vpliv intenzivnejše uporabe IKT na področju podpore vodenja zavoda – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 8: Vpliv intenzivnejše uporabe IKT na področju v odnosu do okolja zavoda – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 9: Urejenost spletnih strani in virtualnega učnega okolja vseh zavodov – povprečno na zavodu

Slika 10: Zavodi, glede na odstotek spletnih strani z osnovnimi informacijami o predmetu, vsebini, literaturi, izpitnem režimu in nosilcu – po različnih vrstah zavodov (A) – 2005/2006

Slika 11: Zavodi, glede na odstotek spletnih strani, ki se v toku semestra tudi ažurirajo – spreminjajo, dodajajo se npr. gradiva, obvestila ipd. – po različnih vrstah zavodov (A) – 2005/2005

Slika 12: Zavodi, glede na odstotek spletnih strani,kjer študenti aktivno sodelujejo (npr. oddaja nalog, integriran forum) – po različnih vrstah zavodov (A) – 2005/2006

Slika 13: Zavodi, glede na odstotek virtualnega učnega okolja (WebCT, Blackboard, ECHO, Moodle,…) – po različnih zavodih (A) – 2005/2006

Slika 14: Urejenost spletnih strani in virtualnega učnega okolja vseh zavodov; primerjava rezultatov iz leta 2004/2005 z rezultati v letu 2005/2006 – povprečno na zavodu (rumena barva – 2005/2006; zelena barva – 2004/2005)

Slika 15: Delež zavodov glede na strinjanje z naslednjimi trditvami o e-izobraževanju

Slika 16: Primerjava ocen strinjanja s trditvami o e-izobraževanju na vseh zavodih skupaj (A)

Slika 17: e-izobraževanje je strateškega pomena za nadaljnji razvoj izobraževanja na našem zavodu – po različnih vrstah zavodov (A) 40

Slika 18: e-izobraževanje je bolj primerno za podiplomski študij – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 19: e-izobraževanje je bolj primerno za izredni študij – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 20: Dobro smo seznanjeni s pomenom in z možnostjo e-izobraževanja pri izvedbi študijskih programov – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 21: Na našem zavodu glede e-izobraževanja zaostajamo za primerljivimi zavodi v tujini – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 22: Za področje našega zavoda e-izobraževanje ni primerno – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 23: Pomanjkanje kadrov je ovira za uvajanje in/ali uporabo e-izobraževanja – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 24: Pomanjkanje opreme je ovira pri uvajanju in/ali uporabi e-izobraževanja – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 25: O e-izobraževanju bi potrebovali več informacij – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 26: Želeli bi več nacionalne koordinacije na tem področju – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 27: Delež zavodov glede na pogostost obravnave e-izobraževanja na sejah kolegija dekana – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 28: Delež zavodov, ki so vsaj 1 krat mesečno obravnavali e-izobraževanje na dnevnem redu sej kolegija dekana- po različnih kategorijah (A)

Slika 29: Delež zavodov glede e-izobraževanja na zavodu – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 30: Uvedba e-izobraževanja vseh zavodov – povprečno na zavodu

Slika 31: Število predmetov z e-izobraževanjem – po različnih vrstah zavodov (A)

Slika 32: Uvedba e-izobraževanja pri študijskih programih – po različnih vrstah zavodov (A)

Print
Tema: E-izobraževanje 2005/2006 - visokošolski in višješolski zavodi

 

V Mariboru deluje Izobraževalni zavod Svarog, ki se ukvarja z izdelavo različnih e-gradiv v sodelovanju z univerzitetnimi profesorji. Svarog je za Pedagoško fakulteto UM izdelal prvi on-line predmet Uvod v kritično mišljenje, ki ga lahko študentje Pedagoške fakultete UM v celoti spremljajo na internetu. Predmet je dostopen na spletnem naslovu: www.eizobrazevanje.s.

 

Dostop do RIS poročila

Prenesite PDF