RIS poročila

Naslov Spletno oglaševanje 2001 (spletna anketa)
Avtor Vehovar Vasja; Kronegger Luka; Lavtar Darja
Leto 2001
Povzetek

Poročilo podaja podroben pregled izkušenj in odnosa intenzivnih uporabnikov interneta v Sloveniji do spletnega oglaševanja, spama, bannerjev, pop-up-ov in kukijev. Predstavljena je tudi segmentacija intenzivnih uporabnikov interneta glede na odnos do spletnega oglaševanja. Večina vprašanj je analiziranih tudi glede na obiskovanje top 30 spletnih predstavitev.

Na vprašanja o spletnem oglaševanju je odgovarjalo 640 respondentov.

Osnovne ugotovitve so naslednje:

 

  • Opaznost grafičnih oglasov na internetu (bannerjev) narašča, saj jih je leta 1997 opazilo 71% intenzivnih uporabnikov interneta, leta 2001 pa že 87%.
  • V primerjavi z letom 1998 se je delež oseb, ki poznajo in so že poskusili klikniti na oglas, da bi prišli na oglaševalčevo stran, leta 2001 močno povečal. Vedno več respondentov torej opaža oglase na internetu ter s klikom nanje prihaja do oglaševalčevih strani.
  • Mnenje intenzivnih uporabnikov interneta je, da je izgled oglasov pomemben in da je oglaševanje nepogrešljivo. V splošnem jih moti prekomerno in vsiljivo oglaševanje (spam in pop-up), zaradi česar so se verjetno izrazili tudi proti zbiranju podatkov o uporabnikih in uporabi cookijev. Kljub temu, da je po njihovem mnenju oglaševanja na internetu preveč, se zaradi oglaševanja ne počujo ogrožene.
  • V letu 2001 je 89% respondentov navedlo, da so že prejeli komercialna e-mail sporočila oziroma sporočila neznanih oseb (spam), največ respondentov jih prejema v angleškem jeziku. Skoraj polovica respondentov prejme do 10% komercialnih sporočil v slovenščini.
  • Glede na obiskovanje top 30 spletnih predstavitev pa se pokaže, da so do koristnih informacij prek oglasov naWWW najpogosteje prišli obiskovalci naslednjih spletnih predstavitev: Hidrometeorološki zavod, Mobisux, RTV Slovenija in Večer.
  • Segmentacija intenzivnih uporabnikov interneta glede na stališča do spletnega oglaševanja je pokazala, da med skupinama v sociodemogarfskem smislu praktično ni razlik, zato se verjetno pripadniki skupin razlikujejo na nek drugačen način, najverjetneje na psihografski osnovi. Manjše razlike so vseeno opazne: v skupini nenaklonjenih oglaševanju je nekoliko več moških, dijakov in srednješolcev iz Ljubljane in okolice, ki že dlje časa uporabljajo internet; v skupini anketirancev, ki so bolj naklonjeni oglaševanju je nekoliko več žensk in tistih, ki internet uporabljajo manj časa (do 5 let).