Naslov Porast spletnih goljufij

V SI-CERTU - slovenskem centru za posredovanje pri internetnih incidentih, so v februarju 2009 prejeli več prijav, ki se nanašajo na različne goljufije preko spleta. Gre za različne primere, vendar pa jim je skupno to, da želijo žrtev prepričati v prodajo ali nakup nekega produkta ali storitve. Spodaj je opisanih nekaj konkretnih primerov, na koncu pa SI-CERT podaja splošna priporočila pri uporabi interneta v spletnih nakupih in prodajah.

Lažna spletna trgovina specialphones.eu 

Na Evropski potrošniški center pri Zvezi potrošnikov Slovenije se je obrnilo nekaj uporabnikov, ki so želeli kupiti mobilne telefone na spletnem mestu specialphones.eu. Na lažni spletni trgovini so telefone oglaševali za četrtino sicer trgovane cene. Kupci so plačevali s kreditnimi karticami, vendar telefonov sploh niso prejeli. SI-CERT je dosegel umik spletne strani, primer pa preiskuje estonska policija (kjer je specialphones.eu gostoval).

Lažna turistična agencija

Uporabnik je SI-CERT obvestil o tem, da je pri tuji agenciji preko interneta naročil letalske karte in namestitev za potovanje na Tajsko. Kart in ostalih materijalov ni nikoli prejel.

Nigerijske "419" prevare in spletni nakupi

V t.im. nigerijski prevari želi goljuf prepričati žrtev, da ji lahko ponudi dobro plačilo za prenos velike vsote denarja preko bančnega računa žrtve. Za izvedbo transakcije si izmisli sorazmerno nizek strošek, ki ga mora žrtev  plačati vnaprej, da se lahko transakcija izvede. Goljuf nato naniza še vrsto drugih stroškov, dokler žrtev ne spregleda prevare, če jo. Zlorabe, ki smo jim priča v zadnjem obdobju pa so nadgrajene z nekaterimi dodatki, ki skušajo povečati navidezno verodostojnost goljufa.

Potencialno žrtev najdejo goljufi preko spletnega oglasa, recimo na bolha.com. Tam bodoča žrtev poda oglas. Goljuf se predstavi kot možni kupec, pri tem pa navede, da je rezident evropske države, kupuje pa telefon za sorodnika v Nigeriji. Sporočila so včasih tudi prevedena v slovenski jezik.

Pri plačilu naj bi posredoval sistem PayPal, kot zaupanja vreden sistem plačevanja preko omrežja. Žrtev naj pošlje paket in posreduje njegovo identifikacijsko številko na PayPal, ki potem sprosti plačilo. Pri tem goljuf podtakne lažna elektronska sporočila in zahteva v imenu PayPala dodatne kavcije za izvedbo transakcije. V nekem primeru je žrtev dobila tudi sporočila, ki naj bi prišla iz carinske službe v Nigeriji, seveda pa je šlo še za dodaten gradnik goljufije.

 

Priporočila SI-CERTA:

1. Preverite ali naslov sogovornika v korespondenci ustreza osebi ali instituciji, ki jo predstavlja.

2. Izdelkov in storitev, ki jih kupujete preko spleta, ne plačujte z Western Union sistemom, saj ta ne omogoča sledenja nakazilu. Pri nakazilu preverite, ali bo denar nakazan v pravo državo.

3. Če ponudba izrazito odstopa od ostalih, poskušajte pridobiti mnenje o prodajalcu oz. ponudniku (v nekaterih primerih lahko najdete opise goljufij kar na spletu).

4. Ne uporabljajte spletnih povezav, ki so vam ponujene v korespondenci oz. natančno preverite, ali vodijo na pravo spletno mesto.

5. Presodite, ali razlika v ceni pri nakupu pri ponudniku v tujini odtehta rizik, ki ga pri tem prevzamete. Spore najlažje rešujete, če je ponudnik v Sloveniji oz. v EU, težje pa recimo, če gre za podjetje na Tajskem ali v Afriki.

6. Če ste žrtev goljufije in je prišlo do oškodovanja, to prijavite policiji. Pozanimajte se na banki, kakšne so možnosti za preklic plačila.

7. Za tehnično pomoč pri izsleditvi pošiljatelja elektronske pošte in lokacije spletnega mesta se lahko obrnete na SI-CERT na elektronski naslov si-cert@arnes.si.

Vir: SI CERT, 6.3.2009.

Vir slike:  www.amitbhawani.com

Vir Arnes
Datum 10.03.2009