Slovenija je v prvo fazo širitve interneta sredi 90-tih let prejšnjega stoletja vstopila izjemno uspešno. Gostota gostiteljskih računalnikov (internet hosts) je bila v Sloveniji ena višjih v Evropi. Podobno je veljalo tudi za splošno računalniško opremljenost gospodinjstev z računalniki. ARNES je v tem času omogočil šolajoči populacji in zaposlenim v javnem sektorju ugoden in množičen dostop. Izjemno zgodaj je bil uveden tudi elektronski plačilni sistem za pravne osebe. S tem so podjetja pričela množično uporabljati pravo EDI (electronic data interchange) storitev, kar je bil takrat globalni fenomen. Izredno napredne so bile tudi nekatere informacijske rešitve v javni upravi (npr. informatizacija državneg zbora). S sprostitvijo konkurence na področju mobilne telefonije sredi leta 1999 se je Slovenija hitro povzpela tudi med države z najvišjimi stopnjami uporabe mobilne telefonije. Tudi na področju računalniškega opismenjevanja (projekt RO) v osnovnih in srednjiih šolah je bila Slovenija med naprednejšimi državami.

Konec 90-tih let pride na tem področju do zastoja, ki ga je mogoče povezati  z odsotnostjo strateških prioritet na področju informacijske družbe. Namesto tega so zato prevladali parcialni politični in poslovni interesi, predvsem pa so prevladale druge nacionalne priritete (nazoren vpogled v dejavnike, ki so zaznamovali zgodnjo širitev interneta v slovenskem prostoru, podaja Tanja Oblak v članku O začetkih interneta na Slovenskem). Tudi po vstopu v EU je Slovenija predvsem sledila odgovarjajočim direktivam, brez lastne, inovativne vizije, s katero bi se povzdignila iz evropskega povprečja. Kljub temu je članstvo v EU prineslo dragoceno uvajanje evropskega pravnega reda na področje informacijske družbe. V tem pogledu velja izpostaviti predvsem zahtevo EU po liberalizaciji trga telekomunikacijskih storitev, saj je monopolni položaj nekaterih subjektov vse od sredine 90. let v slovenskem prostoru dodobra zaviral razvoj konkurence na področju ponudnikov internetnih storitev in mobilnih operaterjev.

V letu 2001 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za informacijsko družbo (MID), kar je na to področje vneslo precej aktivnosti tako z vidika novih politik in pristopov kot tudi (so)financiranja različnih raziskovalnih projektov s področja informacijske družbe. Kljub temu ni prišlo do korenitejšega zasuka na področju nacionalnih prioritet, zato je bil vpliv MIDa razmeroma omejen. Naslednja vlada je omenjeno ministrstvo takoj na začetku svojega mandata (2004-2008) tudi ukinila, del aktivnosti pa je prevzel Direktorat za informacijsko družbo.

V zadnjih desetih letih so statistični kazalci s področja informacijske družbe Slovenijo iz  nadpovprečnega EU položaja postopno postavljali v podpovprečnega. Danes se Slovenija v pogledu informacijske pismenosti in splošne rabe interneta sicer še uvršča na evropsko povprečje, skrb vzbujajoče zaostajanje pa se kaže pri razvoju in širitvi naprednih storitev informacijske družbe, kar še posebe velja za kompleksnejše storitve kot so e-zdravje, e-izobraževanje, e-uprava ipd.