Naslov Spletne enciklopedije

Svetovni splet je enciklopedije odprl širšim skupnostim, saj vsebine lahko pogosto prispeva vsakdo, piše Monitor. Čeprav lahko v določenih primerih pride do zlorab, ta pristop omogoča, da posamezniki prispevajo veliko informacij.

Največja spletna enciklopedija Wikipedia je na voljo v več kot 250 jezikih, samo v angleščini pa ponuja skoraj 2,9 milijona gesel. Analitiki so pred leti primerjali Wikipedio in Encyclopaedio Britannico ter ugotovili, da sta obe približno enako točni. K uspehu te enciklopedije je verjetno najbolj prispevala dobra ažuriranost, saj uporabniki najpogosteje iščejo razlage in informacije o novih pojmih. Wikipedia ni zgolj enciklopedija, saj ima poleg vsebin kot so dnevne novice in uredniško izbrane teme še vrsto hčerinskih projektov. Sem spadajo seznam elektronskih knjig, izobraževalne informacije, katalog živalskih vrst, slovar, itn.

Encyclopaedia Britannica, vzornik Wikipedie, slovi po svojih profesionalno in uredniško skrbno pregledanih geslih. Na internetu se je prvič pojavila leta 1999, danes pa spletna različica vsebuje okoli 120 tisoč gesel. Do določenih vsebin lahko dostopamo brezplačno, medtem ko je poln dostop plačljiv. Britannica se zgleduje po konkurenci in skuša poleg gesel ponuditi tudi novice, dovode RSS, razvijajo pa tudi mobilno različico. Lani so zaradi kritik, da gesla niso posodobljena, spremenili uredniško politiko tako, da enciklopedija sprejema t.i. kvalificirane predloge uporabnikov.

Pot si utira tudi mlada enciklopedija Knol, ki je v lasti podjetja Google in je v razmeroma kratkem času zbrala več kot 100 tisoč gesel. Posamezno geslo ima lahko več definicij s strani različnih avtorjev, zato Knol pri iskanju namesto posameznega gesla poda povezavo na temo. Uredniška politika Knola izpostavlja predvsem avtorje in sprejema le verificirane prispevke, ki so podpisani s pravimi imeni, nekaj dela pa opravijo tudi ugledni strokovnjaki s posameznih področij. Od nedavnega so določeni prispevki lahko tudi anonimni.

Microsoftova Encarta je v računalniški svet vnesla pojem elektronskega iskanja in večpredstavnosti, še preden so obstajale spletne enciklopedije. Danes je dostopna na portalu MSN, vsebuje pa približno 62 tisoč člankov. Poleg enciklopedije tu najdemo še vsebine kot so slovarji in svetovni atlas. Tudi pri Encarti je gesla sprva urejalo le uredništvo, pred leti pa so odprli vrata predlogom. Microsoft je napovedal, da bodo Encarto oktobra 2009 zaprli.

Čeprav spletni iskalniki niso nadomestilo za iskanje, ki ga ponujajo posamezne enciklopedije, pa vse več iskalnikov uporablja enciklopedije kot enega od glavnih virov informacij. Medtem ko v praksi po navadi uporabljamo le en spletni iskalnik, pa ni razloga, da bi se omejili le na eno enciklopedijo. Včasih je smiselno, če določeno vsebino preverimo na več virih, kjer pridejo prav tudi agregatorji kot je Encyclopedia.com, ki išče po več kot 49 različnih enciklopedijah.

Določene enciklopedije imajo malce drugačen spletni nastop. Pri Columbia Encyclopedii vsebine ne objavljajo založniki, ampak jo ponujajo prek partnerjev, kot sta Yahoo in Encyclopedia.com. Scholarpedia vsebuje le izbrane tematike, ki jih prispevajo predvsem učenjaki, gesla pa ocenjujejo strokovni kolegi avtorjev. Svoje poglavje so tudi enciklopedije, ki so specializirane za določeno področje, saj je njihova struktura pogosto prilagojena vsebini. Sem spada npr. Medpedia, ki združuje informacije iz področja medicine.

V prihodnosti lahko pričakujemo lažje iskanje gesel v generičnih iskalnikih in nadaljnji razvoj orodij, ki primerjajo opise gesel različnih enciklopedij, brez da bi uporabnik moral obiskati vsako posebej. Poleg tega lahko računamo na to, da bodo spletne enciklopedije še bolj opremljene z večpredstavnimi vsebinami.

Vir: Djurdjič, Vladimir. Zakladnice znanja. Monitor, maj 2009

Vir slike: Norfolk Public Library

Vir Monitor
Datum 21.05.2009