Z elektronskimi knjigami so prispeli tudi elektronski bralniki, piše Dnevnik. Prvi podatki kažejo, da posamezniki, ki so kupili ameriški bralnik Kindle, preberejo in kupijo več knjig, kot prej. Včasih sta bila knjiga in branje lahko razumljena kot nekaj konservativnega.
10 milijonov enot digitaliziranega gradiva
Evropska multimedijska knjižnica Europeana za prihodnje leto obljublja, da bo ponujala 10 milijonov enot digitaliziranega gradiva iz vse Evrope. Evropska kulturna dediščina, ki je že vrsto let dostopa v arhivih, knjižnicah in muzejih tako postaja dostopna na vsakem računalniku.
V Sloveniji za digitalizacijo vsebin namenimo od 300 do 500 tisoč evrov letno. Projekt digitalne knjižnice želi v uporabni obliki ponuditi vse, kar je bilo v slovenščini kdaj natisnjeno. Ta cilj bi lahko dosegli za ceno nekaj oklepnih vozil, brez dodatnih sredstev pa bi proces lahko trajal tudi 100 let, pojasnjuje NUK.
Vprašanja avtorskih pravic so za Europeano največji izziv. Bojijo se, da bi prišlo do črne luknje 20. stoletja, saj iz tega obdobja ni mogoče digitalizirati dovolj vsebin. NUK tovrstna vprašanja rešuje po sklopih, najprej pa vse knjižnice digitalizirajo vsebine zunaj avtorskega prava.
Kako bomo brali v prihodnosti?
Bojan Kuhar, direktor Cankarjeve založbe in marketinga pri Mladinski knjigi, meni da bo moral elektronski bralnik postati nekaj samoumevnega, preden bi tudi oni ponudili e-knjige na spletu.
Asistentka na Fakulteti za računalništvo in informatiko dr. Alenka Kavčič pojasnjuje, da se papir in ekran dopolnjujeta. Dodaja še, da strokovno literaturo težje bere na papirju, saj je iskanje po besedilu, referencah in virih lažje izvedljivo v elektronski obliki. Z objavo tovrstnega dela na internetu pa je le-to v trenutku dostopno vsem, medtem ko knjiga potrebuje nekaj časa, da se pojavi na policah.
Dr. Marina Furlan, predavateljica psiholingvistike na Fakulteti za humanistične vede v Kopru, razlaga da so kognitivni procesi branja enaki, če beremo tekst z ekrana ali na papirju. Vendar pa na internetu tekst spremljajo še druge multimedijske vsebine, kar lahko zmanjša koncentracijo posameznikov, ki nanje niso navajeni.
Z današnjimi mladimi generacijami pa je drugače, saj so navajene, da so bombardirane z informacijami. Raziskovalci že dalj časa ugotavljajo, da vsaka informacija, ki smo ji podvrženi, nekje v možganih pusti sled, ki ni fizična, pač pa na nevronskem nivoju informacij. To pomeni, da ima današnja mladina v sebi večjo količino informacij, kot so jih imele prejšnje generacije, še pojasnjuje dr. Furlanova.
Vir slike: eCoustics